SADJE IN ZELENJAVA
Začeti dan s smutijem: da ali ne?
Smutiji so nemalokrat na slabem glasu, a nutricionisti pravijo, da po nepotrebnem: vsebujejo prehranske vlaknine, vitamine in minerale; dodatnim sladilom se izogibajmo.
Odpri galerijo
Kar precej zmede je povezane s smutiji. So zdravi ali ne? Ja, zelo so okusni, in ja, polni sadja so. Torej so zdravi. A po drugi strani so na črnem seznamu zaradi obilice sladkorja, ki ga vsebujejo, sladkor pa, to vemo, prispeva k debelosti. In kaj zdaj? Uživamo v dnevnem odmerku zmletega sadja ali se jim raje izogibamo, in to v velikem loku?
Smutiji (150 ml) veljajo za enega od priporočenih petih obrokov sadja in zelenjave (oziroma po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije najmanj 400 gramov) na dan, so odličen način, da tudi tisti, ki sicer ne bi pojedli niti enega jabolka ali banane ali jagode na dan, to storijo. Večina namreč niti približno ne doseže priporočenih pet na dan, če pod streho spravijo dva sadno-zelenjavna obroka, je že veliko.
Če se drugače ne spomnite, začnite dan s smutijem: poln je dragocenih hranil, tudi folne kisline, kalija, cinka, vitamina A, ki jih mnogo ljudi ne zaužije v zadostnih količinah. Po nekaterih podatkih ima kar 75 odstotkov žensk in deklet premalo folne kisline, ki ni pomembna le za zdravo delitev celic, ampak tudi preprečevanje napak pri zarodku, kar petina odraslih ima premalo kalija, minerala, nujnega za normalno delovanje mišic in živčnega sistema ter vzdrževanje normalnega krvnega tlaka.
Nekateri pravijo, da slabo vplivajo na zobe, a je raziskava, ki so jo opravili na inštitutu za dentalno zdravje v Leedsu, to ovrgla: ni razlike v vplivu na zobe, če uživamo cel sadež ali njegov sok oziroma smuti (preučevali so vpliv jabolk, pomaranč, grenivk, korenja in paradižnika). Zobozdravniki poudarjajo, da vsaka hrana ali pijača, ki vsebuje sladkor ali kisline, torej tudi sadje, lahko škodi zobem, če zanje ne skrbimo redno in primerno – o pravilni negi ustne votline smo v Nedeljskih novicah že nekajkrat pisali.
Torej – uživajte čim več sezonskega sadja in zelenjave, kombinirajte različne barve in si zagotovite potrebna hranila in druge snovi, ki jih telo potrebuje za svoje delovanje.
V oranžnih plodovih, denimo v korenju ali mangu, so karotenoidi, tudi betakaroten, iz katerega se v telesu tvori vitamin A, ki med drugim pomaga ohranjati vid. Vsekakor se izogibajte dodatnim sladilom, lahko pa se igrate z dodatki: enkrat sadju dodajte začimbe, denimo cimet ali vaniljo, drugič stresite zraven pest oreškov, na primer mandljev ali lešnikov, tretjič ovsene kosmiče ali malce ingverja. In kombinirajte sadje in zelenjavo: zmešajte banano, kivi in peteršilj ali pa ananas in rdečo peso, odlična je tudi kombinacija banane, stebelne zelene in špinače ter jagod.
Smutiji (150 ml) veljajo za enega od priporočenih petih obrokov sadja in zelenjave (oziroma po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije najmanj 400 gramov) na dan, so odličen način, da tudi tisti, ki sicer ne bi pojedli niti enega jabolka ali banane ali jagode na dan, to storijo. Večina namreč niti približno ne doseže priporočenih pet na dan, če pod streho spravijo dva sadno-zelenjavna obroka, je že veliko.
Če se drugače ne spomnite, začnite dan s smutijem: poln je dragocenih hranil, tudi folne kisline, kalija, cinka, vitamina A, ki jih mnogo ljudi ne zaužije v zadostnih količinah. Po nekaterih podatkih ima kar 75 odstotkov žensk in deklet premalo folne kisline, ki ni pomembna le za zdravo delitev celic, ampak tudi preprečevanje napak pri zarodku, kar petina odraslih ima premalo kalija, minerala, nujnega za normalno delovanje mišic in živčnega sistema ter vzdrževanje normalnega krvnega tlaka.
V smutijih so tudi prehranske vlaknine, ki preprečujejo zaprtje, ohranjajo zdravo telesno težo in nižajo tveganje za nastanek diabetesa in bolezni srca.
Zdrave vlaknine
Smuti ni sadni sok, že struktura je povsem drugačna. Ker sadje v celoti zmeljemo – jabolk in hrušk na primer ne olupimo, le dobro operemo –, smuti vsebuje tudi prehranske vlaknine, poudarjajo nutricionisti: v 250 ml je od dva do pet gramov vlaknin. Te so pomemben del prehrane, ne le za zdravo prebavo; med drugim pomagajo nižati slab holesterol, najnovejše raziskave kažejo, da imajo pozitiven vpliv na črevesno mikrobioto, poleg tega prehranske vlaknine povezujejo še z nižjim tveganjem nastanka kardiovaskularnih bolezni. Raziskovalci z bristolske univerze so ugotovili, da nas smutiji podobno kot sadje nasitijo in torej ublažijo občutek lakote, zaradi česar zaužijemo manj nepotrebnih kalorij. Tudi glikemični indeks so merili; ta pomeni, kako hitro se hrana spreminja v krvni sladkor. Uživali naj bi živila z nizkim GI, da bo ostal krvni sladkor bolj ali manj enakomeren in ne bomo ves čas oziroma pogosto občutili lakote, tako lahko tudi izgubimo kak kilogram ali dva. Smutiji iz manga in pasijonke oziroma jagod in banane imajo GI nižji od 55, sporočajo raziskovalci.Nekateri pravijo, da slabo vplivajo na zobe, a je raziskava, ki so jo opravili na inštitutu za dentalno zdravje v Leedsu, to ovrgla: ni razlike v vplivu na zobe, če uživamo cel sadež ali njegov sok oziroma smuti (preučevali so vpliv jabolk, pomaranč, grenivk, korenja in paradižnika). Zobozdravniki poudarjajo, da vsaka hrana ali pijača, ki vsebuje sladkor ali kisline, torej tudi sadje, lahko škodi zobem, če zanje ne skrbimo redno in primerno – o pravilni negi ustne votline smo v Nedeljskih novicah že nekajkrat pisali.
Pripravite si smuti za zajtrk in preskrbite telo z energijo, vitamini in minerali.
Naj bo mavrično
Omenili smo že, da sladkor redi, torej: ker smutiji vsebujejo sladkor, redijo. Dobro vemo, zakaj se redimo: če pojemo ali popijemo več kalorij, kot jih porabimo, jih telo shrani za pozneje, ne glede na to, od kod ta višek pride. Ključ je v uravnoteženosti. Kar nekaj študij je pokazalo, da imajo otroci in odrasli, ki pijejo tudi sveže stisnjene sadne sokove, bolj uravnoteženo in zdravo prehrano ter obenem višji vnos vitaminov in mineralov.Torej – uživajte čim več sezonskega sadja in zelenjave, kombinirajte različne barve in si zagotovite potrebna hranila in druge snovi, ki jih telo potrebuje za svoje delovanje.
V oranžnih plodovih, denimo v korenju ali mangu, so karotenoidi, tudi betakaroten, iz katerega se v telesu tvori vitamin A, ki med drugim pomaga ohranjati vid. Vsekakor se izogibajte dodatnim sladilom, lahko pa se igrate z dodatki: enkrat sadju dodajte začimbe, denimo cimet ali vaniljo, drugič stresite zraven pest oreškov, na primer mandljev ali lešnikov, tretjič ovsene kosmiče ali malce ingverja. In kombinirajte sadje in zelenjavo: zmešajte banano, kivi in peteršilj ali pa ananas in rdečo peso, odlična je tudi kombinacija banane, stebelne zelene in špinače ter jagod.