Zadihanost ob naporu: če se pojavi nenadoma, je lahko znak težjih bolezni
Dispneja, znana tudi kot kratka sapa, je občutek, da ne morete vdihniti dovolj zraka v pljuča. Lahko jo spremljajo tiščanje v prsih, težko dihanje ali občutek, da morate vložiti več napora za dihanje. Eden od vzrokov za zadihanost je fizični napor.
Dispneja pri naporu je občutek kratke sape, ki se pojavi med telesno aktivnostjo. Gre za stanje, kjer oseba občuti, da ne more dovolj hitro ali globoko dihati, kar lahko povzroči občutek, da ji zmanjkuje zraka. Ta simptom ni vedno razlog za preplah, vendar je v določenih primerih treba poiskati zdravniško pomoč.
Nekateri dispnejo občutijo že med hojo po stopnicah
Medtem ko nekateri ljudje doživljajo dispnejo le med intenzivno vadbo ali naporom, jo lahko drugi občutijo že pri preprostih dejavnostih, kot so hoja, vzpenjanje po stopnicah, sedenje pri miru ali lahkotni tek, dvigovanje težjih predmetov ali celo dolgotrajno stanje na mestu. Dispneja se lahko pojavi tudi med aktivnostmi, ki običajno ne veljajo za naporne, kar lahko kaže na resnejšo osnovno zdravstveno težavo. Takojšnja zdravniška pomoč je nujna, če dispnejo spremljajo drugi simptomi, kot so bolečina v prsih, omedlevica, nepravilni srčni utrip ali huda tesnoba. Kemični in okoljski dražljaji, kot so onesnažen zrak, hlapi, prah, dim in cvetni prah, lahko povzročijo ali poslabšajo.
Respiratorne težave so pogost vzrok za dispnejo pri naporu. Med najpogostejše vzroke spadajo astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, pljučnica, pljučna embolija, pljučni edem, pnevmotoraks in pljučni rak. Zdravljenje teh stanj se razlikuje glede na diagnozo. Na primer, astma se pogosto zdravi z inhalatorji, ki vsebujejo kortikosteroide ali bronhodilatatorje, medtem ko se pljučni rak lahko zdravi s kemoterapijo, radioterapijo ali kirurškim posegom. V primeru pljučne embolije ali pnevmotoraksa so lahko potrebni nujni kirurški posegi. Dodatno zdravljenje vključuje kisikovo terapijo, antibiotike za okužbe ter počitek in hidracijo za podporo okrevanju.
Kardiovaskularne bolezni, kot so akutni koronarni sindrom, kongestivno srčno popuščanje, srčne aritmije, perikardna tamponada in valvularne srčne napake, so prav tako pogost vzrok za dispnejo pri naporu. Zdravljenje teh stanj vključuje uporabo zdravil, v nekaterih primerih so potrebni kirurški posegi. Pomembno je tudi spremljanje in zdravljenje osnovnih bolezni, kot je hipertenzija, ki lahko prispevajo k težavam s srcem. Sistemski vzroki, ki vplivajo na celotno telo, lahko prav tako povzročijo dispnejo pri naporu. Med te vzroke spadajo anemija, angioedem, akutna ledvična odpoved, anafilaksija, ciroza jeter, metabolična acidoza, sepsa in tirotoksikoza.
