Zagorela koža je poškodovana: o nevarnosti sončenja podučimo tudi najmlajše
Pred ležanjem na plaži, delom na vrtu za hišo ali sprehodom se, predvsem v teh sončnih in toplih dneh, spomnite na primerno zaščito kože pred soncem. »Izpostavljanje soncu je glavni dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst kožnega raka in povzroča prezgodnje staranje kože,« poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer trditev podkrepijo s statistiko: »Število novih primerov raka kože v zadnjih desetletjih tako v Sloveniji kot v svetu narašča.«
Niti v vodi nismo varni pred UV-žarki.
In kako se zaščititi? Ostati doma in se skrivati pred soncem ni prava rešitev. Če ste velik ljubitelj gora, ni odveč podatek, da vsakih 1000 metrov nadmorske višine moč UV-sevanja naraste za od 10 do 12 odstotkov. To pomeni, da moramo imeti pokrite čim več kože; nadenimo si kapo, ki bo pokrila večji del glave in vratu, nosimo kakovostna sončna očala, na minimalno izpostavljene dele telesa pa nanesemo sončno kremo z visokim zaščitnim faktorjem. Zaščititi se moramo tudi na plaži; tja se ne odpravljamo, ko je sonce najvišje na nebu, torej sredi dneva, ampak zgodaj dopoldne in po 17. uri. Dokazano je, da 60 odstotkov sončnega UV-sevanja prejmemo med 10. in 14. uro. Pa tudi, da UV-žarki dobro prodirajo v vodo, na pol metra globine imajo še vedno 40 odstotkov moči. Torej niti v vodi pred njimi nismo varni. Veliko UV-sevanja je na peščenih plažah, saj se ga od tam odbije do 15 odstotkov.
60 % sončnega UV-sevanja prejmemo med 10. in 14. uro.
Primerna oblačila, pokrivala in sončna očala uporabljajmo tudi na sprehodih ali med vrtnarjenjem. »Otroke do starosti 6 mesecev zaščitimo s klobukom, ustrezno obleko in senco namesto z uporabo kemičnih zaščitnih preparatov,« svetujejo na NIJZ in še, da upoštevamo pravilo sence, ki pravi, da se, kadar je senca krajša od telesa, umaknimo v senco. »Kot dodatno zaščito uporabljajmo kemične varovalne pripravke za zaščito pred soncem s sončnim zaščitnim faktorjem 30 ali več,« dodajajo na NIJZ.
Ne v solarij
Četudi poleti o solarijih ne razmišljamo tako pogosto kot v drugih letnih časih, je vsekakor dobro opozoriti, da niti solariji niso dobri za zdravje vaše kože. »Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) je leta 1992 sevanje UV A, B in C uvrstila med rakotvorne dejavnike, leta 2009 pa je zaradi novih dokazov o škodljivih učinkih solarija v to skupino uvrstila tudi uporabo umetnih virov UV-sevanja,« poudarjajo in še, da so epidemiološke raziskave pokazale, da se je pri ljudeh, ki so začeli pred svojim 30. letom redno uporabljati solarij, pojav malignega melanoma kože povečal za 75 odstotkov.
Kaj pa zagorelost? Se je moramo veseliti ali bati? Če ste mislili, da je zagorela koža nekaj dobrega, ste v zmoti, je znak poškodb, saj se koža s tvorbo kožnega barvila brani pred škodljivim delovanjem UV-sevanja. Sprva se pojavi rahla rdečica, potem živo rdeče obarvana koža. »Žal še vedno veliko ljudi doživlja porjavelost kože kot atraktivno ali celo zdravo in se ni pripravljena odpovedati sončenju. Psihologi opisujejo več tipov, od takih, ki ignorirajo priporočila, ker že po naravi uživajo v tveganju ali jim trenutno več pomeni videz zdravja kakor zdravje samo, in takšnih, ki preslišijo vsa opozorila, ker živijo v veri, da se jim nesreča pač ne more pripetiti,« sklenejo na NIJZ.
