NEVARNO
Zagorela koža ni zdrava
Še pred nekaj leti je v Sloveniji za malignim melanomom zbolevalo približno 10 odstotkov več žensk kot moških, danes razlike med spoloma niso več očitne.
Odpri galerijo
Za marsikoga je občutek toplote in sončnih žarkov na goli koži najlepši dar pomladnih in poletnih mesecev. Uživanje v sončnih dneh je vsekakor upravičeno, pri tem pa ne pozabimo na preventivo in številne pasti, tudi smrtne, ki jih lahko prinesejo nevarni UV-žarki.
325 tisoč ljudi na leto zboli za melanomom.
Sončenje neutemeljeno
Sonce je dragocen vir vitamina D, ki so ga mnogi dodobra spoznali šele v minulem letu zaradi povezav s preprečevanjem ali premagovanjem okužb z novim koronavirusom; nekateri ga opevajo tudi kot pomembnega zaveznika pred rakom in povišanim krvnim tlakom, a številni učinki še niso bili potrjeni. Vitamin D, katerega zaloge si lahko varno zagotavljamo prek ustreznih živil in po posvetu tudi z dodatki, dokazano skrbi za normalen razvoj kosti in tvorbo krvničk, njegovo pomanjkanje pa lahko privede do zmanjšanja kostne gostote, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Izpostavljanje UV-sevanju se uporablja tudi kot metoda zdravljenja pri nekaterih boleznih, kot so rahitis, luskavica, ekcem in zlatenica, a le pod zdravniškim nadzorom! Sončenje zgolj za zagoreli videz je povsem neutemeljeno, poudarjajo strokovnjaki, potemnela koža namreč ni zdrava, ampak poškodovana, dolgoročno pa UV-žarki povzročajo degenerativne spremembe v celicah kože, vezivnem tkivu in krvnih žilah, kar vodi v prezgodnje staranje kože in druge učinke. Kožo lahko doletijo opekline, fotodermatoze, motnje v pigmentaciji, staranje, predrakava stanja in kožni rak. UV-sevanje ne prizanaša niti očem, saj lahko povzroči vnetje veznice in roženice, nastanek sive mrene, vpliva lahko na starostno degeneracijo rumene pege, ki okvari centralni vid. Sonce lahko tudi oslabi imunski sistem, in sicer povzroči večje napredovanje kožnih tumorjev, poveča tveganje za okužbe z mikroorganizmi in zmanjša učinkovitost cepiv, pojasnjujejo na NIJZ.
Vse več obolelih
Maj je tradicionalno namenjen ozaveščanju o pasteh sonca, predvsem pa o malignem melanomu, za katerim vsako leto zboli 325.000 ljudi in umre okoli 60.000. Maligni melanom povzroči več kot 90 odstotkov vseh smrti zaradi kožnega raka; ne spada sicer med najpogostejše vrste, se pa njegova pojavnost povečuje najhitreje med vsemi raki, najizraziteje v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Še pred nekaj leti je v Sloveniji za malignim melanomom zbolevalo približno 10 odstotkov več žensk kot moških, danes razlike med spoloma niso več očitne. V letu 2019 je za invazivnim kožnim melanomom zbolelo 642 ljudi. Je najagresivnejša vrsta kožnega raka, za katerega je značilna neobvladana rast celic, ki izdelujejo kožno barvilo. Na koži se pojavi nenadoma, kot asimetrično, večbarvno kožno znamenje, velikokrat z izrastki, lahko pa se razvije tudi na obstoječem kožnem znamenju. Če ga odkrijemo pravočasno, je eden najbolj ozdravljivih rakavih tumorjev. Pri ženskah se najpogosteje pojavi na nogah, zelo pogosto tudi na vratu in obrazu, pri moških najpogosteje vznikne na trupu. V napredovali fazi melanom lahko zaseva v notranje organe in ogrozi življenje bolnika.
Razkuževanje in sušenjePonekod so se za razkuževanje rok pojavili dezinfekcijski aparati z UV-lučkami, a ob izpostavljenosti UV-sevanju obstaja možnost poškodb kože in oči. Svetovna zdravstvena organizacija raje priporoča alkoholna razkužila ter seveda milo in vodo. Znanost se ukvarja tudi z morebitno škodljivostjo UV- in LED-svetilk za sušenje nohtov v postopkih manikire, a so za dokončno oceno o tveganju za zdravje potrebne nadaljnje raziskave.
Nevarni solarijiMnogi so še vedno prepričani, da je izpostavljanje UV-sevanju v solariju varnejše kot izpostavljanje soncu. Toda solariji imajo enake škodljive vplive na zdravje kot naravno UV-sevanje. Najbolj ogroženi so uporabniki s svetlo poltjo in mladostniki. Epidemiološke raziskave so pokazale, da se je pri ljudeh, ki so pred svojim 30. letom začeli redno uporabljati solarij, pojav malignega melanoma kože povečal za 75 odstotkov.