Zahteva več načrtovanja

Ljudje se prehranjujemo na različne načine in sledimo takšnim ali drugačnim smerem, enkrat bolj, drugič manj primernim. Verjetno je tudi nešteto vzrokov, da se ljudje odločijo za spremembo načina prehranjevanja, ki izloča določena živila, predvsem tista živalskega izvora. Tak način prehranjevanja imenujemo vegetarijanstvo.

V splošnem govorimo o vegetarijanski prehrani, ko gre za izogibanje mesu, vključno s perutnino in ribami, ne pa tudi jajcem, mlečnim izdelkom in medu. Takšno najbolj razširjeno vegetarijansko prehrano strokovnjaki na nacionalnem portalu za hrano in prehrano strokovno imenujejo tudi lakto-ovo vegetarijanstvo. Tisti, ki se izogibajo še jajcem, so lakto-, oni, ki pa ne uživajo mlečnih izdelkov, pa so ovovegetarijanci. Obstajajo tudi vegani, ki ne jedo ničesar, kar je povezano z živalmi. Ena najbolj alternativnih oblik vegetarijanstva je frutarijanstvo, kjer se tisti, ki mu sledijo, prehranjujejo le s sadjem.

Po podatkih raziskave Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije (NIJZ) je pri nas dva odstotka delnih vegetarijancev, en odstotek je vegetarijancev, veganov je manj kot odstotek, največ, 96 odstotkov odraslih Slovencev, pa se še vedno prehranjuje z mešano hrano.

Telo za normalno delovanje in razvoj potrebuje energijo in hranila, ki mu to energijo dajejo. Kot pravijo prehranski strokovnjaki, je tudi vegetarijansko prehranjevanje primerno, a le če je ustrezno načrtovano in pokriva vse potrebe organizma.

Zato je pri tovrstnem prehranjevanju treba še posebno poznati sestavo živil, izkoristek hranil in ga načrtovati. Vegetarijanci naj bi jedilnike sestavili tako, da bodo telesu zagotovili vsa potrebna hranila, v nasprotnem je nujno prehrani dodajati ustrezne vitaminsko-mineralne dodatke oziroma prehranska dopolnila. To so predvsem beljakovine, vitamina B12 in D ter minerali kalcij, železo in cink pa tudi maščobne kisline omega-3. Meso lahko ustrezno nadomestijo predvsem s stročnicami ter z nemesnimi živili živalskega izvora, kot so mleko in mlečni izdelki ter jajca.
 

Kaj pa otroci?

Dejstvo je, da ima vegetarijanska prehrana, v kateri je več zelenjave, sadja in polnovrednih žitnih izdelkov, oreščkov in stročnic ter manj nasičenih maščobnih kislin in soli (natrija), tudi pozitiven učinek na zdravje človeka, predvsem pri zmanjšanju tveganja za srčno-žilne bolezni. Tako prehranjevanje se namreč odraža na nižjem krvnem tlaku in nižjih vrednostih LDL-holesterola v krvi, prepoznanih tveganjih za razvoj srčno-žilnih bolezni.



So si pa strokovnjaki enotni, da je pri taki prehrani vseeno treba biti pozoren, še posebno pri ranljivejših skupinah, kjer je priporočeno, da je tovrstno prehranjevanje (posebno veganski način) pod zdravniškim nadzorom, predvsem pri otrocih, ki za svojo rast in razvoj potrebujejo kar najbolj raznoliko in uravnoteženo prehrano. Že pred časom so tako pri nas člani razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo izdali priporočilo, »da je za populacijo v obdobju rasti in razvoja najbolj primerna uravnotežena, starosti prilagojena prehrana, ki vključuje živila iz vseh skupin, ustrezna navodila za takšno prehrano pa je potrdilo tudi slovensko ministrstvo za zdravje«.



Trenutno razpoložljive raziskave na to temo ugotavljajo, da ni prepričljivih dokazov, ki bi govorili v prid veganski prehrani pri otrocih. Tudi primeri iz klinične prakse kažejo, da je način prehranjevanja, kjer so iz obrokov izključeni meso, mlečni izdelki in jajca, lahko škodljiv za otrokov razvoj in zdravje ter lahko vodi do resnih zdravstvenih zapletov, tudi nepopravljivih, pravijo strokovnjaki na nacionalnem portalu o hrani in prehrani.