Žajbelj je balzam za dihala, moč za duha in telo
Žajbelj blaži prebavne motnje, zdravi vnetje žrela in dlesni, odpravlja zadah; deluje protivnetno, razkuževalno, blaži bolečine.
Odpri galerijo
Čaj uporabljanmo za grgranje, če nam preglavice povzročajo afte ali nam krvavijo dlesni. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Zakaj bi umrl človek, ki mu na vrtu raste žajbelj? Ta sicer resda ni vsemogočen, a je tradicija njegove uporabe v fitoaromaterapiji izjemno dolga in bogata. Njegovo latinsko ime je Salvia officinalis, iz besede salvare, ki pomeni, zdraviti, rešiti.
Stari narodi ga niso uporabljali le kot zdravilo, temveč tudi v različnih obredih, Egipčani pri balzamiranju in mumificiranju, ameriški Indijanci so ga kurili v obrednem ognju in nosili okoli vratu pri obrednem plesu ... Kar 900 vrst žajbljev poznamo, med njimi je najbolj znana Salvia officinalis L., ki ima širok razpon delovanja. Listi vsebujejo od 1 do 2,5 % eteričnega olja, ki ima visoko vsebnost tujona, grenčine, čreslovine in flavonoide.
Žajbelj pomirja, osvežuje in krepi, pomaga proti bolečinam in visoki temperaturi. V ljudski medicini se uporablja za zdravljenje revme, bronhitisa, tuberkuloze, psoriaze in ekcemov, tudi pri glavobolu in zobobolu, pa prehladu in oralnih okužbah ter celjenju ran: zaustavlja krvavenje in jih zdravi.
Do odkritja antibiotika so žajbljeve liste redno dodajali v čajne mešanice za bolnike s tuberkulozo ali kroničnim bronhitisom, uporabljali so jih za zdravljenje debelosti, tudi celulita. Danes ga najpogosteje uporabljamo pri aftah, občutljivih dlesnih in siceršnji negi sluznice ustne votline, v ta namen grgramo žajbljev čaj, pomagal naj bi tudi pri bolečinah v žrelu in hripavosti. Deluje kot balzam na dihala, pomirja astmatične napade.
Nekateri navajajo, da naj bi spodbujal apetit, vsekakor pa lajša prebavo oziroma odpravlja prebavne motnje, saj sprošča vetrove in blaži krče, odpravlja bruhanje in drisko. Uporablja se tudi pri amenoreji (pomaga sprožiti zaostalo menstruacijo), bolečih menstruacijah in težavah v menopavzi. Raziskave so pokazale, da lahko žajbelj niža nivo sladkorja v krvi, pa tudi izboljša spomin.
Pri uživanju žajblja, torej notranji uporabi, velja previdnost, običajni žajbljev odmerek sicer ne povzroča težav, a naj se mu vseeno raje izogibajo otroci (razen zunanje), nosečnice in doječe matere ter nekateri bolniki, pred uporabo se posvetujte z zdravnikom.
Rastlina ima svoje mesto tudi v kozmetiki: je izvrstno sredstvo za temnenje in prikrivanje sivih las. Če jih umivamo z žajbljevim čajem, lase krepimo in jim povrnemo lesk.
Žajbljevi listi vsebujejo eterično olje.
Stari narodi ga niso uporabljali le kot zdravilo, temveč tudi v različnih obredih, Egipčani pri balzamiranju in mumificiranju, ameriški Indijanci so ga kurili v obrednem ognju in nosili okoli vratu pri obrednem plesu ... Kar 900 vrst žajbljev poznamo, med njimi je najbolj znana Salvia officinalis L., ki ima širok razpon delovanja. Listi vsebujejo od 1 do 2,5 % eteričnega olja, ki ima visoko vsebnost tujona, grenčine, čreslovine in flavonoide.
Žajbelj pomirja, osvežuje in krepi, pomaga proti bolečinam in visoki temperaturi. V ljudski medicini se uporablja za zdravljenje revme, bronhitisa, tuberkuloze, psoriaze in ekcemov, tudi pri glavobolu in zobobolu, pa prehladu in oralnih okužbah ter celjenju ran: zaustavlja krvavenje in jih zdravi.
Do odkritja antibiotika so žajbljeve liste redno dodajali v čajne mešanice za bolnike s tuberkulozo ali kroničnim bronhitisom, uporabljali so jih za zdravljenje debelosti, tudi celulita. Danes ga najpogosteje uporabljamo pri aftah, občutljivih dlesnih in siceršnji negi sluznice ustne votline, v ta namen grgramo žajbljev čaj, pomagal naj bi tudi pri bolečinah v žrelu in hripavosti. Deluje kot balzam na dihala, pomirja astmatične napade.
V ljudski medicini se uporablja za zdravljenje revme, bronhitisa, tuberkuloze, ekcemov, glavobola, zobobola, prehlada.
Nekateri navajajo, da naj bi spodbujal apetit, vsekakor pa lajša prebavo oziroma odpravlja prebavne motnje, saj sprošča vetrove in blaži krče, odpravlja bruhanje in drisko. Uporablja se tudi pri amenoreji (pomaga sprožiti zaostalo menstruacijo), bolečih menstruacijah in težavah v menopavzi. Raziskave so pokazale, da lahko žajbelj niža nivo sladkorja v krvi, pa tudi izboljša spomin.
Pri uživanju žajblja, torej notranji uporabi, velja previdnost, običajni žajbljev odmerek sicer ne povzroča težav, a naj se mu vseeno raje izogibajo otroci (razen zunanje), nosečnice in doječe matere ter nekateri bolniki, pred uporabo se posvetujte z zdravnikom.
Rastlina ima svoje mesto tudi v kozmetiki: je izvrstno sredstvo za temnenje in prikrivanje sivih las. Če jih umivamo z žajbljevim čajem, lase krepimo in jim povrnemo lesk.
