Zakaj bi ga dajali v usta?

Od 1. julija letos v skladu z evropsko uredbo nosečnicam, otrokom do 15. leta starosti in doječim materam pri zobozdravnikih ni treba več plačevati belih zalivk: te bo v celoti krila zdravstvena blagajna. Predlagan je kompozit za standardni material za zalivke na mlečnih zobeh ter na zobeh otrok do 15. leta starosti, nosečnice in doječe matere, amalgam pa le, če je to nujno zaradi zdravstvenih razlogov pacienta, kar oceni izbrani oziroma pooblaščeni zobozdravnik. Če je kdo od omenjenih skupin od začetka veljave uredbe do danes belo zalivko plačal, ima pravico od zdravstvene blagajne zahtevati povračilo teh sredstev po priznani ceni ZZZS. Mimogrede: v Sloveniji se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo vse amalgamske zalivke, zavarovanje pokriva tudi bele zalivke iz kompozitnega materiala, ampak samo v vidnem delu, torej na štirih sprednjih zobeh.
 

Previdnost pri odstranitvi

Amalgamske zalivke, v katerih je tudi živo srebro, povezujejo z nevrološkimi boleznimi in duševnimi motnjami. Ali so res nevarne za zdravje, smo vprašali zobozdravnico dr. Aleksandro Križaj Dumić, direktorico Klinike Križaj: »Najbolj nevarno je odstranjevanje takih zalivk, tega se marsikdo ne zaveda. Delci materiala pridejo v aerosol, torej pršijo v kapljicah po zraku, in vdihovanje in požiranje teh delcev je najbolj nevarno. Zato je potrebna previdnost pri odstranitvi, najbolj ogroženi pa niti niso pacienti, ampak zobozdravniki, ki to delamo vse življenje. Res je, da imamo posebne zaščitne protokole za ravnanje z nevarnimi odpadki, torej kako ga moramo odstraniti; skrbno ga moramo spravljati in v posebnih kontejnerjih odstranjevati kot nevaren odpadek, le zakaj bi ta material dajali v usta? Na naši kliniki se veliko ukvarjamo z izobraževanjem pacientov, jim povemo, da obstajajo boljši in bolj varni materiali. O tem se tako veliko govori, da si pacienti, ki dolgo hodijo k nam, že vrsto let ne želijo več amalgamskih zalivk.«


Jih je smiselno zamenjati z belimi? Če z obstoječimi amalgamskimi zalivkami nimate težav, menjava vseh naenkrat ni nujno potrebna, pravi dr. Križaj Dumićeva: »Smiselna je sprotna menjava dotrajanih zalivk, torej da amalgamske zalivke ne naredimo na novo. Po mojih izkušnjah je bil pod vsako odstranjeno amalgamsko zalivko prisoten karies. Veliko ljudi ima namreč amalgamske zalivke že dvajset let in več in pod tako starimi zalivkami je v 99 odstotkih primerov po navadi karies.

Najpomembnejša je minimalno invazivna restavracija, torej če se le da, odstranjevanje kariesa z dentalnim laserjem, vendar pa odstranjevanje amalgama z laserjem ni možno, ker gre za kovinsko zmes.«

Postopoma za vse

No, na leto bo nova uredba, ki bo postopoma začela veljati za vse prebivalce – države morajo do 1. julija 2019 narediti načrt, kako se postopoma posloviti od amalgamskih zalivk –, zdravstveno blagajno stala približno 1,3 milijona evrov več, ne gre toliko za dražji material za izdelavo bele zalivke v primerjavi z amalgamsko, ampak za skoraj tretjino večji strošek dela. A nekateri zobozdravniki opozarjajo, da bodo bele zalivke le težko delali majhnim otrokom, saj da ti težko zdržijo pri miru z odprtimi usti toliko časa, kot je treba za izdelavo bele zalivke. Križaj Dumićeva pravi, da se pri zelo majhnih otrocih na mlečnih zobeh najpogosteje uporabljajo steklasti, glasionomerni cementi. Slednji je bel material, ki se uporablja za dolgotrajno začasno zaporo predvsem za mlečne zobe, saj sprošča fluoride, ki sklenino okrepijo.