Ljudje, ki na dan vsaj pol ure prebirajo leposlovna dela, znanstveno fantastiko, publicistiko, poezijo ali prozo, v povprečju živijo dve leti dlje v primerjavi s tistimi, ki se s knjigami ne ukvarjajo. To je dokazala 12-letna raziskava, ki ji je izvedla šola za javno zdravje univerze Yale. V njej so strokovnjaki analizirali podatke o bralnih navadah 3600 moških in žensk, starejših od 50 let.
Pomen branja v zgodnji dobi
Otroci, ki se zgodaj srečajo s knjigami, lažje premagujejo življenjske preizkušnje, saj branje pozitivno vpliva na otrokov razvoj. Malčki, ki jim starši knjige berejo v zgodnjem otroštvu, na inteligenčnih testih dosegajo boljše rezultate.
Pomembno tudi kasneje
Branje je pomembno tudi v kasnejšem obdobju življenja, kar je dokazala omenjena študija, saj ohranja zdravje in krepi delovanje možganov. Povedano preprosto: moč besed pozitivno vpliva na moč malih sivih celic. Branje knjig katerega koli žanra namreč krepi povezave med možganskimi režnji in obema hemisferama. Ob pomanjkanju stimulacije nevronske povezave slabijo in v najslabšem primeru vodijo v propad kognitivnih funkcij.
Za spomin, koncentracijo in boljšo storilnost
Različne raziskave so pokazale, da redna mentalna stimulacija manjša verjetnost demence in alzheimerjeve bolezni, saj ohranja možgane aktivne. Prav branje je ena izmed najučinkovitejših tovrstnih stimulacij. Med njim se aktivirajo različni deli možganov, krepijo se povezave med njimi, hkrati pa se izboljšujeta spomin in koncentracija, bogati besedni zaklad in krepijo kognitivne sposobnosti možganov. Kot je dokazala ena zadnjih raziskav, se tisti, ki na dan berejo vsaj 20 minut, lahko pohvalijo z boljšo produktivnostjo in storilnostjo na delovnem mestu.
Hvala, ker berete Slovenske novice.
Berite Slovenske novice že za 1,99€ mesečno.
NAROČITE
Predstavitvene informacije
Komentarji:
