KAŠELJ
Zakaj kašljamo?
Kašelj je pogost spremljevalec zimskih bolezni; lajšamo ga s pitjem toplih napitkov, rednim čiščenjem nosne votline, izogibamo se kajenju in gibanju v onesnaženem zraku.
Odpri galerijo
Večinoma se kašelj razvije kot posledica okužbe dihal. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Suhi, mokri, kronični … Več vrst kašlja poznamo in pogosto ga zanemarimo. A to ni najbolj modro, saj ni vsak kašelj nenevaren, nekateri lahko kažejo na bolezni, sploh pa je pogost kašelj obremenjujoč in moteč.
Kašelj je sicer normalen pojav, nenaden in ponavljajoč se refleks, zaščitni mehanizem, s katerim poskuša telo iz grla in dihalnih poti izločiti vse, kar draži, od prahu do sluzi. Kašljanje torej dihalne poti vzdržuje prehodne. Sam po sebi ni stanje, ki bi zahtevalo nujno medicinsko pomoč, a če ga ni mogoče zaustaviti ali je podoben davljenju, moramo poiskati zdravniško pomoč. Prav tako, če izkašljujemo krvavo sluz ali če kašljamo več kot dva tedna.
Vsi občasno kašljamo. Najpogosteje ob prehladu in gripi, navadno ob koncu zimskih bolezni, morda je to znak alergije (alergijski ima podobne simptome kot tisti, ki spremlja prehlad) ali pa bolezni, kot sta bronhitis in pljučnica.
Pojavi se lahko v akutni ali kronični obliki. Za akutnega je navadno kriva okužba zgornjih dihalnih poti, najpogosteje virusna, zaradi katere ne le kašljamo, pač pa nam tudi teče iz nosu. Zlasti pogosto kašljajo otroci, in to pozimi. Kronični je tisti, ki traja več kot osem tednov, pogost je med kadilci, tudi pri kroničnem bronhitisu, nastopi lahko tudi zaradi suhega zraka v prostoru, v katerem bivate, tega najlaže blažite z vlaženjem prostora ter rednim zračenjem. Prav ta ustvarja največ težav, zato je treba čim prej ugotoviti njegov vzrok in začeti zdravljenje. Za kroničnim kašljem trpi okoli 10 odstotkov prebivalstva, vzrokov zanj je veliko: od želodčne kisline do alergije in astme, kašljajo tudi tisti, ki so bili v stiku s tuberkulozo, pa kadilci.
Razlikujemo dve vrsti kašlja, produktivnega, mokrega, in suhega. Pri prvem čezmerno nastaja sluz, ki otežuje dihanje, zato se je organizem poskuša znebiti. Da bi laže dihali, je treba sluz razredčiti, zato je treba dovolj piti, zlasti če imate vročino. Najbolj prijajo topli napitki, čaji, ki pomagajo raztapljati sluz v dihalnih poteh. Pomagajo tudi pastile. Zdravljenje je odvisno od tega, kaj je kašelj povzročilo. Pri virozi ali prehladu je navadno suh in dražeč, zdravnik vam bo morda svetoval sredstva za blažitev, pri mokrem kašlju, torej tistem, pri katerem izkašljujete, je potrebna hidratacija.
Če kašljate dlje kot teden dni, obiščite zdravnika. Da lahko postavi točno diagnozo, mora vedeti, kako dolgo že traja kašelj, ali se je kaj spreminjal (iz suhega v mokrega), kaj ga sproža (denimo hladen zrak, položaj telesa, del dneva), ali povzroča bolečine, pa tudi, ali je tisti, ki kašlja, kadilec, jemlje kakšna zdravila, morda živi v onesnaženem okolju.
Pa še to: ne kašljajte v dlan, temveč v robček ali zunanjo stran nadlahti, sicer boste z dlanjo širili viruse in bakterije, ko boste prijeli za kljuko ali pipo. Nujna je dobra higiena rok, če niste v bližini vode, si pomagajte z vlažnimi robčki.
Kašelj je sicer normalen pojav, nenaden in ponavljajoč se refleks, zaščitni mehanizem, s katerim poskuša telo iz grla in dihalnih poti izločiti vse, kar draži, od prahu do sluzi. Kašljanje torej dihalne poti vzdržuje prehodne. Sam po sebi ni stanje, ki bi zahtevalo nujno medicinsko pomoč, a če ga ni mogoče zaustaviti ali je podoben davljenju, moramo poiskati zdravniško pomoč. Prav tako, če izkašljujemo krvavo sluz ali če kašljamo več kot dva tedna.
Večinoma se kašelj razvije kot posledica okužbe dihal. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Vsi občasno kašljamo. Najpogosteje ob prehladu in gripi, navadno ob koncu zimskih bolezni, morda je to znak alergije (alergijski ima podobne simptome kot tisti, ki spremlja prehlad) ali pa bolezni, kot sta bronhitis in pljučnica.
Pojavi se lahko v akutni ali kronični obliki. Za akutnega je navadno kriva okužba zgornjih dihalnih poti, najpogosteje virusna, zaradi katere ne le kašljamo, pač pa nam tudi teče iz nosu. Zlasti pogosto kašljajo otroci, in to pozimi. Kronični je tisti, ki traja več kot osem tednov, pogost je med kadilci, tudi pri kroničnem bronhitisu, nastopi lahko tudi zaradi suhega zraka v prostoru, v katerem bivate, tega najlaže blažite z vlaženjem prostora ter rednim zračenjem. Prav ta ustvarja največ težav, zato je treba čim prej ugotoviti njegov vzrok in začeti zdravljenje. Za kroničnim kašljem trpi okoli 10 odstotkov prebivalstva, vzrokov zanj je veliko: od želodčne kisline do alergije in astme, kašljajo tudi tisti, ki so bili v stiku s tuberkulozo, pa kadilci.
Obrambni refleks telesa očisti dihalne poti.
Razlikujemo dve vrsti kašlja, produktivnega, mokrega, in suhega. Pri prvem čezmerno nastaja sluz, ki otežuje dihanje, zato se je organizem poskuša znebiti. Da bi laže dihali, je treba sluz razredčiti, zato je treba dovolj piti, zlasti če imate vročino. Najbolj prijajo topli napitki, čaji, ki pomagajo raztapljati sluz v dihalnih poteh. Pomagajo tudi pastile. Zdravljenje je odvisno od tega, kaj je kašelj povzročilo. Pri virozi ali prehladu je navadno suh in dražeč, zdravnik vam bo morda svetoval sredstva za blažitev, pri mokrem kašlju, torej tistem, pri katerem izkašljujete, je potrebna hidratacija.
Če kašljate dlje kot teden dni, obiščite zdravnika. Da lahko postavi točno diagnozo, mora vedeti, kako dolgo že traja kašelj, ali se je kaj spreminjal (iz suhega v mokrega), kaj ga sproža (denimo hladen zrak, položaj telesa, del dneva), ali povzroča bolečine, pa tudi, ali je tisti, ki kašlja, kadilec, jemlje kakšna zdravila, morda živi v onesnaženem okolju.
Kratkotrajni kašelj najpogosteje povzročajo akutne okužbe dihal.
Pa še to: ne kašljajte v dlan, temveč v robček ali zunanjo stran nadlahti, sicer boste z dlanjo širili viruse in bakterije, ko boste prijeli za kljuko ali pipo. Nujna je dobra higiena rok, če niste v bližini vode, si pomagajte z vlažnimi robčki.
