Zakaj potrebujemo dopust? Imamo odgovor
Letni dopust lahko prepreči številne hude zdravstvene težave, od psihičnih, kot je pojav anksioznosti, do fizičnih, denimo infarkta. Svetovna zdravstvena organizacija je ugotovila, da je leta 2016 745.000 ljudi umrlo zaradi kapi ali infarkta, povezanih s (pre)dolgim delavnikom. V raziskavi so ugotovili tudi, da obstaja pri ljudeh, ki delajo 55 ur na teden, za 35 odstotkov večja verjetnost za kap in za 17 odstotkov večje tveganje za pojav srčnih bolezni kot pri tistih, ki na teden delajo od 35 do 40 ur. Letni dopust je torej nujen in posamezniku, s tem pa tudi podjetju, v katerem je zaposlen, koristi na več ravneh.
Dobro duševno zdravje
Delo brez prestanka povzroča mentalno izčrpanost, ta pa lahko dolgoročno vodi v izgorelost, anksioznost in depresijo. Čeprav se težave ne pojavijo takoj, pa je zdravljenje, ko pridemo dovolj daleč, kompleksno in predvsem dolgotrajno. Prav zato si je bolj smiselno in smotrno sproti spočiti in nabrati moči za nadaljnje delo kot pa vztrajati in tvegati, da bomo čez eno leto več mesecev bolniško odsotni.
Ko so možgani popolnoma sproščeni, se lažje učijo.
Počitnice znižujejo raven stresa, s tem pa pozitivno vplivajo na naše telesno zdravje. Raziskave so pokazale, da z dopustom med drugim poskrbimo za zdravo srce, kar je, če vemo, da so prav srčno-žilne bolezni eden od najpogostejših vzrokov obolevnosti in smrtnosti odraslih v zahodnem svetu, izjemnega pomena.
Boljša koncentracija
Dopustovanje krepi koncentracijo. Po besedah ameriškega profesorja psihologije in psihiatrije Richarda Davidsona med potovanjem razbijemo običajno dnevno rutino, ki smo je vajeni doma. Medtem ko lahko doma veliko stvari počnemo na avtopilotu, denimo vozimo iz službe domov, nas nove situacije na dopustu silijo, da smo osredotočeni na stanje tukaj in zdaj. To pa okrepi splošno koncentracijo, kar nam koristi tudi, ko se vrnemo v službo.
Delo brez prestanka povzroča mentalno izčrpanost, ta pa lahko dolgoročno vodi v izgorelost.
Ko so možgani popolnoma sproščeni, se lažje učijo. Trditev so dokazali nevroznanstveniki, ki so merili možgansko delovanje tudi z magnetno resonanco. Ugotovili so, da se t. i. aha moment vedno zgodi, ko so možgani sproščeni.
Srečni in ustvarjalni
Zadovoljni ljudje so na splošno bolj zdravi, hitreje ozdravijo, lažje sodelujejo z drugimi, pogosto pa tudi bolje opravljajo svoje delo. Znanstveniki so ugotovili, da že sama misel na počitnice krepi občutek sreče. Počitnice tako dobro vplivajo na nas že v fazi načrtovanja, dobro razpoloženje pa se nadaljuje tudi med njimi in po njih.
Na počitnicah imamo čas utrditi in izboljšati odnose z najbližjimi. To je izjemnega pomena za naše vsesplošno zdravje in počutje, saj je dokazano, da ljudje z dobrimi socialnimi vezmi živijo dlje in bolj redko zbolijo kot tisti, ki se počutijo osamljene. Vseeno je, kdo so ljudje, ki so nam blizu: štejejo tako otroci in partner kot drugi družinski člani in prijatelji, celo živalski ljubljenčki.
Če med počitnicami potujete v kraje, kjer še niste bili, boste na ta način okrepili iznajdljivost in ustvarjalnost. V tujem kraju, kjer je vse drugače kot doma, boste morali razmišljati, kako se lotiti že najpreprostejših nalog, kot je pot od ene do druge točke. Pri tem boste morda uporabljali tuj jezik, kar je še dodatna vaja za možgane. Spoznavali boste kulture, ki so drugačne, in ljudi, ki razmišljajo popolnoma drugače o stvareh, za katere ste morda mislili, da so enake povsod po svetu.
