NAČIN UČENJA
Zakaj se praskamo po glavi
Praskanje po glavi med globokim razmišljanjem ali zmedenostjo je povezano z načinom učenja.
Odpri galerijo
Tako se spodbujamo med razmišljanjem. FOTO: Guliver/thinkstock
Ne le odrasli, tudi otroci to počnejo že od najzgodnejše dobe. Ko smo v dvomih, zatopljeni v misli, iščemo rešitev itn., se podzavestno spodbujamo s praskanjem po glavi, čeprav to samo po sebi ne bo prineslo hitrejšega rezultata. Nekateri se praskajo po glavi, spet drugi si masirajo vrat, nekateri zrejo v nebo ali med prsti mečkajo svoj uhelj.
Strokovnjaki so to povezali z našim načinom učenja: kdor se najlažje uči prek dotikanja, se bo med iskanjem rešitve praskal po glavi ali masiral po vratu, kdor najlažje pomni z gledanjem, se bo zazrl v daljavo, kdor pa rad posluša, se bo prijemal za uho.
Gre za posledico stresa, ki ga v dvomih doživljajo možgani, s tako preprosto gesto pa nam pomagajo do tolažbe in nas spodbujajo, da sami sebe opogumljamo. No, antropologi ponujajo nekoliko drugačen odgovor: naši predniki so v negotovosti nemudoma zamahnili z roko ali celo vrgli kamen v smer, iz katere je prežala morebitna nevarnosti, a ker se za novodobnega človeka tako nasilen odziv ne spodobi, se raje ustavimo pri glavi, vratu ali uhlju.
Strokovnjaki so gesto povezali z našim načinom učenja.
Strokovnjaki so to povezali z našim načinom učenja: kdor se najlažje uči prek dotikanja, se bo med iskanjem rešitve praskal po glavi ali masiral po vratu, kdor najlažje pomni z gledanjem, se bo zazrl v daljavo, kdor pa rad posluša, se bo prijemal za uho.
Gre za posledico stresa, ki ga v dvomih doživljajo možgani, s tako preprosto gesto pa nam pomagajo do tolažbe in nas spodbujajo, da sami sebe opogumljamo. No, antropologi ponujajo nekoliko drugačen odgovor: naši predniki so v negotovosti nemudoma zamahnili z roko ali celo vrgli kamen v smer, iz katere je prežala morebitna nevarnosti, a ker se za novodobnega človeka tako nasilen odziv ne spodobi, se raje ustavimo pri glavi, vratu ali uhlju.
