Zamaščeni notranji organi: ogroženi so tudi otroci
Maščoba v predelu trebuha se imenuje visceralno maščevje in leži globoko v trebušni votlini. Visceralno maščevje je zaradi drugačnih presnovnih značilnosti adipocitov presnovno aktivnejše od podkožnega maščevja, ki se nabira na drugih delih telesa.
»Visceralno maščevje deluje kot endokrini organ in vodi v številne kronične bolezni,« pojasnjuje dr. Irena Kumelj, dr. med., spec. pediatrije, ki se ukvarja tudi s programom zdravega in učinkovitega hujšanja v Medicinskem centru Barsos.
Zaradi odpornosti proti inzulinu se lahko razvije sladkorna bolezen tipa 2, zamaščenost jeter lahko povzroči jetrno cirozo in hepatitis. »Pri trebušni debelosti je tveganje za srčno-žilne bolezni dvakrat večje. Pogostejši so motnje menstrualnega ciklusa, neplodnost, zapleti v nosečnosti, več je erektilnih motenj, bolezni prebavil in dihal, presnovne in mišično-skeletne bolezni. Lahko se pojavi spalna apneja. Pogosto opažamo depresijo, migreno in večji razvoj malignih obolenj.
»Trebušne debelosti je v zadnjih letih vse več in postaja velik zdravstveni in družbeno-ekonomski problem tako pri odraslem prebivalstvu kot pri najmlajših,« pojasnjuje sogovornica iz Medicinskega centra Barsos. »Po podatkih združenja zdravnikov družinske medicine je v Sloveniji čezmerno prehranjenih 54,6 odstotka odraslih med 25. in 64. letom, predebelih pa je kar 15 odstotkov vseh ljudi. Hitro naraščanje debelosti pri otrocih, ki smo mu priča v zadnjih letih, kaže na pomemben vpliv okolja. Vzorec čezmernega uživanja hrane, neuravnoteženih obrokov in nezadostne telesne aktivnosti v otroštvu se pogosto prenese tudi v odraslo dobo. Bolezni, povezane z debelostjo, so bolj izražene, če je debelost prisotna dlje. Pri otrocih je tako izjemno pomembno preprečevanje debelosti z zdravimi navadami že v zgodnjem obdobju.«
Maščobno tkivo je tudi mesto sinteze estrogena, kar je lahko povezano z večjo pojavnostjo endometrijskega raka in postmenopavzalnega raka dojk. Pojavita se tudi hipertrigliceridemija in hiperholesterolemija. O trebušni debelosti govorimo, kadar je obseg pasu pri ženskah več kot 88 centimetrov, pri moških pa več kot 102 centimetra. Pri tej obliki so zamaščeni predvsem notranji organi,« pojasnjuje sogovornica. Poglavitni vzrok je neravnovesje med zaužito in porabljeno energijo; včasih je tudi dednega izvora, a si jo lahko z neprimernim načinom življenja še poslabšamo.
»Za nabiranje maščobe okoli trebuha so krivi predvsem neprimerno razporejeni obroki, živila s preveliko vsebnostjo maščob in enostavnih sladkorjev, premalo zelenjave in sadja, prehranskih vlaknin ter mlečnih izdelkov. Poleg naštetega k povečanemu obsegu trebuha pripomore tudi telesna neaktivnost,« pojasnjuje dr. Kumljeva in dodaja, da lahko stanje poslabšajo tudi nekatera zdravila in bolezni, kot so hipotiroza, cushingova bolezen, motnje delovanja hipofize in sindrom policističnih jajčnikov.
Pri trebušni debelosti je tveganje za srčno-žilne bolezni dvakrat večje.
Tako za preprečevanje trebušne debelosti kot za njeno odpravljanje je potrebna velika sprememba življenjskega sloga: »Zdrav življenjski slog narekuje vsakodnevno gibanje, ki naj bo vključeno v vsak vidik našega življenja. Obroki naj bodo sestavljeni iz veliko sadja in zelenjave ter malo nasičenih maščob, posebno pozornost pa velja nameniti glikemičnemu indeksu živil, ki naj bo čim nižji. Povečamo vnos beljakovin iz soje, stročnic, rib, piščančjega mesa in oreščkov, zmanjšamo pa vnos beljakovin živalskega izvora. Če ti ukrepi ne zadoščajo, lahko zdravnik na samoplačniški recept predpiše zdravila, ki delujejo na povečan tek, in zdravila, ki preprečujejo vsrkanje maščobe.«