Zamašene vratne žile: opustimo kajenje, se uravnoteženo prehranjujemo, in skrbimo za rekreacijo

Zožitev katere koli arterije (žile odvodnice), tudi vratne, skoraj vedno nastane zaradi dolgotrajnega procesa ateroskleroze. Ta se začne že zelo zgodaj in z leti napreduje. Ko zožitev odkrijejo, je običajno proces potekal že več desetletij; poškoduje celotno ožilje, vendar prizadene nekatere arterije prej in bolj kot druge.

Običajno se to dogaja na tistih, v katerih je zelo velik pretok, in sicer na predelih, kjer se razvejijo na dve veji ali pa je arterija zaradi prepogibanja podvržena poškodbi endotelija. Spremljanje stanja vratnih arterij, ki so relativno lahko dostopne pri preiskavi z ultrazvokom, je pomembno iz več razlogov, pravi prim. mag. Andrej Šikovec, dr. med., specialist kirurg in ustanovitelj centra za žilno kirurgijo Avelana z Otočca.

Spremljanje stanja je pomembno iz več razlogov. FOTO: Vilevi/Getty Images

»Aterosklerotske obloge (plaki) lahko počijo, njihova vsebina odleti v možgansko ožilje in zapre katero izmed arterij, ki prehranjujejo možganovino. Nastane možganska kap. Enako škodo povzroči krvni strdek ali tromb, ki nastane na površini plaka, ki je prej počil. Dogajanje na vratnih arterijah odraža proces ateroskleroze na celotnem ožilju, zato nam stanje vratnih arterij pove, ali je ateroskleroza prizadela tudi druge arterije in bolnika ogroža na primer infarkt srčne mišice. Stanje vratnih arterij torej odraža aterosklerotsko ogroženost bolnika,« pravi sogovornik in doda, da je ateroskleroza v bistvu posledica vnetnega dogajanja v žilni steni, pozneje se začnejo na tem mestu nalagati holesterol in lipidi.

Znaki asimptomatski

Na razvoj ateroskleroze vplivajo številni dejavniki. Na starost in dednost ne moremo vplivati, na nekatere pa lahko in tako aterosklerozo upočasnimo, pravi primarij Šikovec. »Na prvem mestu je kajenje. Vsako zdravljenje ateroskleroze se začne z opustitvijo kajenja. Pomembni so tudi dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo z zdravili, to so zlasti zvišan krvni tlak, povišan holesterol v krvi in sladkorna bolezen.«

Ocenjujejo, da ima pri nas do osem odstotkov prebivalcev zoženo eno izmed vratnih arterij, ki oskrbuje možgane, hudo zožitev, to pomeni kar 80 odstotka premera žile ali več, pa ima od en do dva odstotka ljudi. Kot pravi sogovornik, je moških s temi težavami nekaj več kot žensk, prav tako se težave pri njih pojavljajo prej. Večina ima t. i. asimptomatsko zožitev, zožitev brez simptomov.

Tako stanje zdravijo z zdravili. Simptomatske zožitve se kažejo kot bežna slepota, kratkotrajna izguba zavesti ali spomina, začasna oslabelost ali omrtvelost udov, začasen nerazločni govor, kratkotrajne vrtoglavice ali nesigurnost pri hoji. Sami zožitve vratnih arterij ne moremo prepoznati, saj se ne kaže z bolečinami v vratu, so pa omenjeni simptomi znak, ki lahko kaže na možnost zožitve vratnih arterij.

Pomembna preventiva

Ker je najhujša posledica aterosklerotske zožitve vratnih arterij možganska kap – približno polovica teh nastane zaradi zoženih vratnih arterij –, je še kako pomembno, da delujemo preventivno. »S preventivnimi ukrepi lahko odložimo nastanek aterosklerotske lehe in včasih dosežemo celo njeno zmanjšanje in stabilizacijo.« Da bi preprečili aterosklerozo, opustimo kajenje, se uravnoteženo prehranjujemo, na primer z mediteransko dieto, in skrbimo za redno rekreacijo.

Zdravljenje zoženih vratnih arterij se začne z zdravili, ki preprečujejo nastanek strdka oz. tromba na oboleli arteriji (običajno z aspirinom), treba je zdraviti tudi povišan holesterol v krvi (običajno s statini) in zvišan krvni tlak, pravi sogovornik: »Če bolezen napreduje tako močno, da je zožitev večja od 70 odstotkov in ima bolnik ob tem simptome, je potrebna operacija ali znotrajžilni poseg z vstavitvijo žilne opornice. Oboje je varno in ima majhen odstotek zapletov. Večkrat se odločimo za operativni poseg pri bolniku, ki ima hudo zožitev, čeprav še nima simptomov. S tem preprečimo možgansko kap.«