Zaradi uhajanja urina se pojavi tudi osamljenost
Nenadzorovano uhajanja urina je neprijetna in v vseh starostnih skupinah močno občutljiva tema. Inkontinenca sicer ni bolezen sama po sebi, ampak simptom različnih osnovnih zdravstvenih stanj, kot so poškodbe, nevrološke bolezni, okužbe, hormonske spremembe ali operacije, ob telesni oslabelosti pa največkrat prizadene starostnike. Številni o njej težko spregovorijo na glas.
Ena najbolj prikrivanih težav
To zelo dobro ve tudi upokojeni družinski zdravnik in zdravstveni funkcionar, dr. med. Božidar Voljč, ki med drugim o inkontinenci in njenih socialnih vidikih predava v sklopu Spominčice, slovenskega združenja za pomoč pri demenci. »To je ena najbolj prikrivanih in najpogostejših zdravstvenih težav. Inkontinence je bilo vedno veliko v vseh generacijah in je bo tudi v prihodnje, se pa s starostjo njena pogostost povečuje. Moški se z njo srečajo ob težavah s prostato, pri ženskah se pogosto pojavi po porodu. Veliko primerov je, ko le posameznik sam ve za svojo inkontinenco in se o tem ne zaupa drugemu,« je povedal o veliki stigmatizaciji, ki spremlja to zdravstveno stanje.
Strah je odveč
Inkontinenca namreč mnoge pahne v osamo, saj zaradi nerodne izkušnje ali bojazni, da ne bodo mogli obvladovati mehurja, le redko zaidejo v javnost. »Pri stresni inkontinenci se ve, kdaj bo komu voda ušla in da je bo malo. Pri urgentni, ki nastopi nenadoma in z vso silo, pa uide veliko vode. In če se to zgodi pred drugimi, je posameznika strah, da se mu bo še kdaj ponovilo, zato se raje drži doma,« je pojasnil Voljč. Vendar je strah odveč, o inkontinenci se danes ve bistveno več kot pred leti, pripomočki in načini njenega obvladovanja so tudi veliko bolj učinkoviti, kot so bili nekoč.
Zato je toliko bolj pomembno, da se o njej govori in piše – da bodo ljudje vedeli, kako se spopasti z njo. Pri tem imajo še vedno veliko več težav moški kot ženske, ki se že zaradi menstruacije veliko svobodneje pogovarjajo o tej temi in lažje sprejmejo higienske pripomočke, ki jim omogočajo suhost vsak trenutek v dnevu. Te lahko vsak, ki mu osebni zdravnik diagnosticira inkontinenco, prejme tudi na recept v lekarni (vseh pripomočkov, ki so na trgu, ZZZS ne krije). A kot pravi sogovornik, jih mnogi vseeno kupujejo sami, predvsem zato, ker se o težavi težko zaupajo drugim.
V prihodnje je bo še več
Ali torej v Sloveniji dovolj predstavljamo to problematiko v javnosti? »O inkontinenci še vedno premalo govorimo na glas. Slovenska populacija se naglo stara in pričakujemo lahko, da inkontinence ne bo manj, ampak več. Zato je treba vedeti, da lahko vsak v starosti pričakuje te težave. In v tistem trenutku bo hvaležen za vedenje, kako in kaj storiti,« je poudaril Voljč.
Napake pri spopadanju z inkontinenco
Da bi prikrili ali preprečili svoje težave z uhajanjem urina, mnogi popijejo manj tekočine. A to lahko stanje še poslabša, saj koncentriran urin še bolj draži mehur.
Nekateri preventivno večkrat obiskujejo toaleto, za vsak primer, vendar s tem povzročijo čezmerno aktiven mehur.
Številni se izogibajo druženju, bojijo se smejati, ker bi jim takrat lahko ušlo. To lahko človeka hitro pahne v osamljenost.
Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.
