Zaščitimo možgane pred stresom
Stresu oziroma različnim stresnim situacijam se je dandanes zelo težko izogniti. Šolarje in dijake denimo skrbijo kontrolne naloge, njihove starše in druge odrasle pa uresničevanje nalog na delovnem mestu, denar ali ljubezen. Nasvetu prijatelja ali družinskega člana, češ, vse bo v redu, samo ne sekiraj se toliko, je v praksi zelo težko slediti.
Različne stresne situacije, tudi zaradi sočasnih strahov glede morebitnega neuspeha, namreč tako okupirajo misli posameznika, da ta lahko, če trajajo predolgo, zapade celo v depresijo.
Ena od najnovejših študij, opravljenih na Univerzi Severne Karoline v ZDA, in sicer pri 107 udeležencih, starih med 18 in 36 let, kaže, da so se posamezniki med stresnimi dnevi počutili starejše. Še več: imeli so občutek, da imajo manj nadzora nad svojim življenjem. Profesorica psihologije na omenjeni univerzi Shevaun Neupert je poudarila, da so ugotovitve študije zelo pomembne, saj je znano, da ima lahko doživljanje kroničnega stresa sčasoma škodljive posledice na zdravje in da ljudje, ko prehajajo iz mladosti v srednja leta, na splošno poročajo o vse večjih stopnjah stresa.
Zato je zelo pomembno, da se tovrstna stresna doživljanja prepoznajo že pri mladih. Kot kaže še ena raziskava, narejena v Univerzi Bath v Združenem kraljestvu, velja za ljudi, ki stresno situacijo doživljajo kot grožnjo, ne izziv, večja verjetnost, da bodo imeli težave z dobrim počutjem in zdravjem, duševnim in fizičnim.
Če se nikakor ne znate rešiti iz objema stresa, poiščite pomoč strokovnjaka.
Vpliv na možgane
In prav zato se je treba naučiti, kako prepoznati dejavnike, ki povzročajo stres, in se pravočasno odzvati. Pogosto se začne z bolečinami v želodcu, glavoboli, težavami v spolnosti, pospešenim dihanjem ali bolečinami v mišicah. Kmalu se lahko pridružijo duševni znaki, kar pripelje tudi do sprememb v vsakodnevnem vedenju. Na primer, da se težko skoncentrirate, ste stalno v strahu ali napeti ali pa pozabljate na načrtovane opravke. Pridružijo se nespečnost, prenajedanje in pogosto vdajanje alkoholu. Slednji vas morda res sprosti, a vam hkrati da lažno upanje, da so vsi problemi izginili. Ko ste spet trezni, se vrnejo, z njimi pa seveda tudi stres.
Doživljanje stresa lahko precej omilite, če vsak dan vsaj uro ali dve namenite sebi. Na vaše počutje lahko blagodejno vpliva že sprehod v naravi. Lahko se udeležite različnih sprostitvenih delavnic ali pa si ogledate dober film oziroma se dogovorite s prijatelji za druženje. Če se nikakor ne znate rešiti iz objema stresa oziroma ne zmorete uspešno predelati vsega, kar negativno vpliva na vaše življenje, poiščite pomoč strokovnjaka.
Alkohol vas morda res sprosti, a vam hkrati da lažno upanje, da so vsi problemi izginili.
Kronični stres, kaže raziskava univerze v švicarskem Zürichu, vpliva tudi na imunski sistem in možgane. Tamkajšnji raziskovalci ugotavljajo, da določen encim, ki ga najdemo v celicah imunskega sistema, ob stresu vstopi v možgane. Pri miših se to denimo izrazi tako, da se umaknejo oziroma se začnejo izogibati socialnim stikom. Novoodkrita povezava med telesom in umom pri duševnih boleznih, povezanih s stresom, bi lahko vodila v nove načine zdravljenja depresije, so prepričani raziskovalci.
