Zaščitimo najšibkejše s cepljenjem: otroka varuje pred težjo obliko bolezni
Kljub mnogim strokovnim objavam o cepljenju je še vedno premalo znano, na kakšen način pravzaprav deluje. Čeprav je najvarnejši način, kako se zaščititi pred nalezljivo boleznijo, pa dejansko ne pomeni, da bolezni ne boste dobili – slednje se zgodi, če bolezen s precepljenostjo izkoreninimo. Sicer pa cepljenje le prepreči, da bi se določena infekcija izrazila v še posebno hudi obliki.
Delovanje cepiv
Cepiva vsebujejo neškodljivo obliko bakterije ali virusa, ki povzroča določeno bolezen. Bakterije ali virusi so v cepivu onesposobljeni, tako da ne morejo izzvati običajne oblike bolezni, še vedno pa spodbudijo odziv našega imunskega sistema. Slednji nato proizvede protitelesa za boj proti bolezni, ker pa je šlo za neškodljivo obliko bakterij oziroma virusov, oseba ne zboli. Telo ohrani spomin na bolezen, ki jo je »prebolelo« s pomočjo vnosa neškodljivih bakterij oziroma virusov in je tako pripravljeno na morebitno srečanje s pravimi povzročitelji bolezni. Nekdo, ki je cepljen, bo bolezen prebolel v blažji obliki v primerjavi s tistim, ki ni cepljen.
Obvezno
V Sloveniji je obvezno cepljenje proti hemofilusu influence b, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. Strokovnjaki priporočajo še cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, gripi, klopnemu meningoencefalitisu (KME) ter humanim papiloma virusom (HPV).
Od našega zdravstvenega stanja in življenjskega sloga je odvisno, katero cepivo je za nas priporočljivo oziroma primerno. Nasprotniki cepljenja včasih menijo, da je bolje, če bolezen prebolimo naravno. Toda strokovnjaki opozarjajo, da to ne drži, saj ima naravno prebolevanje nekaterih bolezni lahko hude posledice, še posebno pri otrocih, za katere so na primer ošpice ali meningitis lahko celo usodne. Cepljenje otrok je zelo učinkovito, saj večina otroških cepiv učinkuje pri 85 do 95 odstotkih otrok. Po podatkih SZO cepiva, ki veljajo za enega najpomembnejših zdravstvenih dosežkov, rešijo od dva do tri milijone življenj na leto. Zahvaljujoč cepivom so bolezni, ki so jih pogosto prebolevali otroci v času naših babic, na primer davica ali oslovski kašelj, danes izjemno redke; mnoge so v preteklosti pomenile smrt ali pa trajne posledice, denimo otroška paraliza, zaradi katere je vse življenje šepala slavna slikarka mehiškega rodu Frida Kahlo. Zakaj moramo torej otroke cepiti proti njim?
Čredna imunost
Čeprav pri nas določenih bolezni skoraj ni več, se še vedno pojavljajo v nekaterih delih sveta. Glede na to, da je svet s pomočjo današnjih načinov transporta postal majhen, lahko bolezen kadar koli znova zanesemo v naše kraje. S cepljenjem ohranjamo zdravje posameznikov in preprečujemo izbruhe bolezni, sčasoma pa naj bi bolezen tudi popolnoma izkoreninili. Ker se nalezljive bolezni zelo hitro prenašajo s človeka na človeka, je t. i. čredna imunost zelo pomembna. Z njo ščitimo na primer tiste, ki se iz zdravstvenih razlogov ne smejo cepiti, ker so na primer za cepljenje premladi, ker prebolevajo raka in podobno. Za čredno imunost mora biti cepljeno dovolj veliko število ljudi.
Cepiva, ki veljajo za enega najpomembnejših zdravstvenih dosežkov, rešijo od dva do tri milijone življenj na leto.
Preden je cepivo dostopno ljudem, mora prestati vrsto testiranj in kliničnih preizkusov. To zagotavlja, da so tveganja kar se da nizka, čeprav seveda kot nobeno zdravilo tudi cepljenje ni 100-odstotno učinkovito in ne 100 odstotno varno. Vsa cepiva vsebujejo delce virusov in bakterij, povzročiteljev bolezni, proti kateri se cepimo, in vodo, sicer pa se po sestavi med seboj razlikujejo. Nekatera vsebujejo aluminij, ki je namenjen okrepitvi in podaljšanju imunskega odziva, in ga sicer naravno najdemo v skoraj vsaki hrani, pa tudi v pitni vodi; ravni aluminija v cepivu so izjemno nizke. Formaldehid, ki ga prav tako vsebujejo nekatera cepiva, je organska spojina, ki jo telo naravno proizvaja. V večjih količinah res lahko škoduje, vendar ga cepiva vsebujejo petdesetkrat manj kot denimo hruška.
