SLIŠATI
Zaščitimo sluh
Če bi radi tudi v starosti dobro slišali, se moramo izogibati prevelikemu hrupu; sluh lahko poškodujemo tudi z vatiranimi paličicami.
Odpri galerijo
Sluh je zelo pomembno čutilo, zato je še kako pomembno, da zanj skrbimo. Nasvetov, kako naj skrbimo za svoj sluh, da bomo tudi v starosti dobro slišali, je veliko, a najpomembnejši je, da se, če je le možno, izogibamo prevelikemu hrupu. Še posebno njegovi dolgotrajni izpostavljenosti, saj dolgotrajni previsoki decibeli vztrajno uničujejo naš sluh. Dejstvo je, da človeško uho ni prilagojeno na industrijski hrup, prav tako ne na poslušanje preglasne glasbe prek slušalk, katere jakost brez težav preseže 100 decibelov (dB). Čeprav jih radi obiskujemo in na njih uživamo, ušesom in sluhu škodi tudi hrup na koncertih. Škodujejo lahko tudi športne prireditve in drugi preglasni dogodki. Zato je v prehrupnih okoljih potrebna ustrezna protihrupna zaščita, opozarjajo strokovnjaki. Zapomniti si velja, da močnejši ko je hrup, krajši čas smo mu lahko izpostavljeni brez trajne okvare sluha.
Strokovnjaki svetujejo, naj se otroci in mladostniki izogibajo pretiranemu poslušanju zelo glasne glasbe in tudi intenzivnim zvokom, kot so recimo petarde. Dolgotrajno so hrupu izpostavljeni tudi delavci na koncertih in gradbiščih, ki morajo na svoj sluh še posebno paziti. Na splošno lahko preventivno za svoje zdravje najbolje poskrbimo z zdravim življenjskim slogom, preventivnimi pregledi in s tem, da ustrezno reagiramo, če opazimo težave. »Če zaznamo poslabšanje sluha, motnje v ravnotežju, piskanje v ušesih in bolečine, je najbolje, da se obrnemo na zdravnika,« svetujejo v Medicinskem centru Barsos, kjer dajejo velik pomen preventivnim pregledom, ki so za dolgoročno zdravje sluha prav tako pomembni.
Ali si lahko sluh povrnemo ali ga izboljšamo, je odvisno predvsem od vzroka okvare oziroma izgube sluha. »Zdravljenje okvare ali izgube sluha je odvisno od stopnje naglušnosti in tipa okvare. Lahko je tako operativno kot neoperativno, v uporabi pa so tudi slušni aparati,« pojasnjujejo v medicinskem centru in dodajajo, da je danes na voljo toliko različnih oblik slušnih aparatov, da tisti, ki ga potrebuje, brez težav najde takšnega, ki bo pravšnji ravno zanj.
Sluh se slabša tudi s starostjo, na katero nimamo vpliva.
Ne le zaradi hrupa, poškodujemo si ga lahko tudi s pretirano uporabo vatiranih palčic ob čiščenju ušesa, zato otologi pri tem svetujejo skrajno previdnost oziroma uporabo palčk kar odsvetujejo. »Sluh se slabša tudi s starostjo, na katero nimamo vpliva. Lahko pa vplivamo na zdrav in aktiven način življenja. Sluh namreč lahko poslabšajo dejavniki nezdravega življenjskega sloga, kot so pitje alkohola, kajenje, premalo gibanja, preveč stresa, nezadostne količine spanca,« pojasnjujejo v Medicinskem centru Barsos. Dodajajo, da morajo biti na sluh še posebno pozorni otroci, mladostniki in starejši ljudje. Pri najstnikih je izguba sluha pogosto povezana s poslušanjem preglasne glasbe prek slušalk ali na koncertih. Lahko jo spremlja tudi piskanje v ušesu.
Zdravo življenje
Kot pravijo strokovnjaki, je lahko škodljiva že daljša izpostavljenost hrupu nad 85 dB. Na žalost lahko okvaro opazimo šele čez leta. Zato je pomembno, da smo pozorni na hrup okolja, v katerem smo in živimo, in sluh pravočasno zaščitimo.Strokovnjaki svetujejo, naj se otroci in mladostniki izogibajo pretiranemu poslušanju zelo glasne glasbe in tudi intenzivnim zvokom, kot so recimo petarde. Dolgotrajno so hrupu izpostavljeni tudi delavci na koncertih in gradbiščih, ki morajo na svoj sluh še posebno paziti. Na splošno lahko preventivno za svoje zdravje najbolje poskrbimo z zdravim življenjskim slogom, preventivnimi pregledi in s tem, da ustrezno reagiramo, če opazimo težave. »Če zaznamo poslabšanje sluha, motnje v ravnotežju, piskanje v ušesih in bolečine, je najbolje, da se obrnemo na zdravnika,« svetujejo v Medicinskem centru Barsos, kjer dajejo velik pomen preventivnim pregledom, ki so za dolgoročno zdravje sluha prav tako pomembni.
Kako glasno?
Normalen pogovor je jakosti 60–65 dB, motor ali kosilnica 85–95 dB, glasba v nočnem klubu, na koncertu, prenosnem predvajalniku glasbe je 110 dB, sirena reševalnega vozila ima jakost 120 dB.
Normalen pogovor je jakosti 60–65 dB, motor ali kosilnica 85–95 dB, glasba v nočnem klubu, na koncertu, prenosnem predvajalniku glasbe je 110 dB, sirena reševalnega vozila ima jakost 120 dB.
Ali si lahko sluh povrnemo ali ga izboljšamo, je odvisno predvsem od vzroka okvare oziroma izgube sluha. »Zdravljenje okvare ali izgube sluha je odvisno od stopnje naglušnosti in tipa okvare. Lahko je tako operativno kot neoperativno, v uporabi pa so tudi slušni aparati,« pojasnjujejo v medicinskem centru in dodajajo, da je danes na voljo toliko različnih oblik slušnih aparatov, da tisti, ki ga potrebuje, brez težav najde takšnega, ki bo pravšnji ravno zanj.