Zasloni nam kvarijo spanec

Spanje otroka, zlasti majhnega, je drugačno kot odraslega. Da se ponoči prebuja, ni motnja, temveč normalna fiziologija spanja, saj je spalni ciklus precej krajši kot pri odraslem. »Medtem ko zdrav donošen novorojenček po rojstvu prespi tako rekoč dve tretjini dneva, malčku zadostuje od 12 do 13 ur spanja. Ta količina se v šolskem obdobju zmanjša na devet do 11 ur, pri mladostnikih pa se že zelo približa trajanju spanja pri odraslem človeku. Ta v povprečju spi od šest do osem ur. Za dojenčke in predšolske otroke je za zadovoljitev potreb po spanju potreben in nujen tudi popoldanski počitek,« je pojasnila dr. Zvezdana Snoj, dr. med., spec. psihiatrije, in doktorica medicinskih znanosti s področja psihiatrije in psihoonkologije iz Medicinskega centra Barsos.


Vsi vemo, da ima spanje veliko moč, saj nam obnavlja telo ter pomaga ohraniti zdravje in dobro počutje. Njegovo pomanjkanje med drugim pospeši staranje žil in poveča tveganje za srčni infarkt, nadaljuje sogovornica, in je razlog, da se v možganih sprosti manj serotonina, hormona sreče: »Nenaspan človek želi ta primanjkljaj nadomestiti s sladkorjem ali drugimi nezdravimi snovmi. Nespečnost je motnja spanja in prizadene od 10 do 30 odstotkov odraslih, pri čemer so starostniki in ženske pogosteje nespeči. O nespečnosti govorimo, če kdo trikrat v tednu težko zaspi ali če se zgodaj zbuja in je zato čez dan utrujen. Če je nespečnost dolgotrajna in jo spremljajo glavoboli, težave pri dihanju, utrujenost, bolečine v mišicah in motnje koncentracije, je treba obiskati zdravnika.« V današnjem času so mnogi zaradi odgovornega dela, vodilnih položajev in nič kaj prizanesljivega življenjskega sloga nenehno izpostavljeni psihofizičnim obremenitvam in stresu, s tem pa tvegajo številne tegobe, opozarja dr. Snojeva: »Sodobni način življenja spreminja naše navade, tudi tiste, ki so povezane s spanjem. Delo ni več omejeno na osem ur, ko bi morali biti že zdavnaj v postelji, smo še vedno pred računalnikom. Pred spanjem ali celo sredi noči pregledujemo pošto in odgovarjamo na sporočila. Z delom na računalniku zvečer in ponoči ter stalno prisotnostjo na spletu si uničujemo naravni ritem spanja.«

Ob prvih težavah s spanjem še ni treba zagnati preplaha: če se nespečnost pojavi ob stresnem dogodku, bolezni ali uživanju določenih zdravil in mine v treh tednih, zdravniške pomoči praviloma ne potrebujemo. Če pa vztraja dlje oziroma se pojavlja najmanj trikrat na teden in nam povzroča preglavice čez dan, je obisk strokovnjaka nujen: »Posledice nespečnosti se kažejo kot zaspanost čez dan, motnja pozornosti, večja razdražljivost in glavobol. Težave lahko vplivajo na našo delovno sposobnost in vožnjo motornih vozil. Dolgotrajna nespečnost lahko poruši celo naš imunski sistem, povzroči mišično utrujenost in duševne motnje, kot je depresija. Nespečnost je zelo pogosto posledica anksioznosti in depresije, zato je priporočljivo čim prej obiskati zdravnika. Vsa uspavala so indicirana za kratkotrajno jemanje, kar pomeni tri tedne.«

Na zdravje, dokler nam služi, pogosto pozabljamo, a nemalo bolezenskih stanj bi lahko preprečili ali jih uspešneje zdravili, če bi prej poiskali zdravniško pomoč. Preventivni pregledi so zato ključnega pomena, za kakovosten spanec pa lahko veliko naredimo že sami, sklene sogovornica: »Pred spanjem si privoščite toplo, sprostilno kopel, odmislite skrbi in uživajte. Lahko se odpravite na krajši sprehod, da se umirite, vendar se izogibajte drugim športnim aktivnostim. Omejite pitje kave in alkohola, zlasti zvečer. Pred odhodom v posteljo spijte zeliščni napitek in sezite po lahkotnejšem čtivu.«