Zasvojeni s seksom
Zasvojenost s seksom ti veliko bolj očitno razsuje življenje kot katera druga. Druge zasvojenosti je namreč mogoče bolje skrivati. Če recimo s hrano zasvojenega partnerja zalotimo, kako na stranišču bruha, ni avtomatično v igri ločitev – tako kot če smo ga zalotili pri skoku čez plot.« Tako je bila pred časom v intervjuju za prilogo Dela in Slovenskih novic Ona o posledicah zasvojenosti s seksom neposredna terapevtka in psihoterapevtka Sanja Rozman, dr. med.
Marsikdo, še posebno tisti, ki morda veliko razmišljajo o seksu, a si za to bodisi ne znajo najti časa bodisi iščejo pravo ljubezen, s katero bi to še potrdili s skokom med rjuhe, bi si rekel: »Joj, ko bi jaz bil vsaj odvisen od seksa.« A ta odvisnost nikakor ni tako nedolžna. Kot katera koli druga lahko zelo negativno vpliva na življenje posameznika, zasebno in poslovno. Kaj hitro lahko začne trpeti učinkovitost na delovnem mestu, zaradi številnejših spolnih odnosov posameznik postaja bolj ranljiv za okužbe s spolno prenosljivimi boleznimi. Na koncu jih morda ustavi šele soočenje z dejstvom, da so se okužili z virusom hiv.
S spolnostjo se želijo izogniti problemom, predvsem čustvenim. FOTO: Kate Aedon/Getty Images
Začarani krog
Zasvojeni s spolnimi odnosi, pravijo strokovnjaki, bežijo pred drugimi čustvenimi ali psihološkimi problemi, med katerimi so stres, depresija, socialna izolacija in tesnoba. Za odvisnost od seksa je značilen začarani krog nizke samopodobe in hiperseksualnosti, saj pri tovrstnih zasvojencih seks v primerjavi z drugimi življenjskimi aktivnostmi igra najpomembnejšo vlogo. Poleg tega se predajajo različnim in bolj tveganim seksualnim praksam, kot na primer seksu s prostitutkami, obiskovanju seks klubov in podobnemu. Hkrati pogosteje segajo po pornografiji in masturbirajo. Za takšne posameznike so značilni še večkratni skoki čez plot.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zasvojenost s seksualnostjo uvrščajo v eno od vedenjskih zasvojenosti (in sicer zasvojenost z nakupovanjem, hrano, tehnologijo, športom, igrami na srečo in delom), ki jih prepoznamo po različnih znakih in simptomih. »Aktivnost postane prevladujoča oz. najpomembnejša v življenju posameznika, saj pogosto razmišlja o njej, hkrati pa pomembno vpliva na njegovo čustvovanje in vedenje,« navajajo in nadaljujejo, da se ob vključitvi v aktivnost posamezniku močno spremeni počutje in razpoloženje: »Izkusi občutke zadetosti, odklopa, neke vrste umirjenost, ki je posledica omrtvičenja oziroma bega.« Prav tako ves čas potrebuje povečano količino aktivnosti za doseganje predhodne spremembe vedenja, podobno kot zasvojenec z drogami potrebuje čedalje večji odmerek.
Pogosteje gledajo pornografske filme in masturbirajo. FOTO: Lolostock/Getty Images
Dolgotrajno zdravljenje
»Kadar oseba ne more izvajati določene aktivnosti oziroma se ji upre/izogne, lahko izkusi neprijetne odtegnitvene simptome, ki so lahko telesni in/ali duševni: razdraženost, nemir, tresenje, slabost, simptomi tesnobnosti in depresije,« opišejo na NIJZ in še, da sta za zasvojence značilna konflikt v medosebnih odnosih (družina, prijatelji) oziroma na drugih področjih (šola, služba, družabno življenje, hobiji) ter občutek notranjega konflikta (občutek izgube nadzora), ki se povezuje s porabo prevelike količine časa za konkretno aktivnost.
Vsekakor tudi takšna odvisnost, če se jo želi zdraviti, zahteva obisk psihologa, psihiatra ali seks terapevta. »Zdravljenje zasvojenosti je dolgotrajen proces, pri katerem je prvi korak prepoznavanje in nato priznanje posameznika, da ima težave. Naslednji korak je iskanje ustrezne pomoči in podpore. Včasih je že prepoznavanje zasvojenosti lahko zapleteno in oteženo, zato vam že v tej fazi priporočamo, da se obrnete na strokovno pomoč,« svetujejo na NIJZ. Aleksander Brudar
