Zato je kalcij ključen v obdobju odraščanja

Kalcij ima ključno vlogo pri zdravju kosti, ima pa tudi druge pomembne vloge: potrebujemo ga za pravilno delovanje mišic, strjevanje krvi, celično signalizacijo, prevajanje živčnih signalov, pripomore k normalnemu sproščanju energije ter sodeluje pri presnovi in delovanju prebavnih encimov.

Pomemben tudi v menopavzi

»Ustrezna preskrbljenost s kalcijem je še posebno pomembna v zgodnjem otroštvu in času odraščanja, saj je rast telesa in okostja takrat najhitrejša,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »Pomemben je pri starejših odraslih, ko se začne zmanjševati gostota kosti. Pri ženskah je občutljivo obdobje menopavze, saj hormonske spremembe vplivajo na metabolizem in absorpcijo kalcija.«

Kalcij je sicer najbolje zastopan mineral v našem telesu, večina ga je v kosteh in zobeh. »Priporočen dnevni vnos za odraslega človeka je okoli 800 miligramov, 600 miligramov za otroke do tretjega leta in 900 miligramov za otroke do osmega leta. Če čez dan zaužijemo tekoči jogurt, 30 gramov sira, jajce in 150 gramov kuhane špinače, ga vnesemo dovolj. V hrani ga največ najdemo v obliki organskih in anorganskih soli. Živila, ki vsebujejo več kalcija, so sir, mandlji, soja, brazilski oreščki, sardele, jajca, polnomastno mleko, jogurt in blitva,« nadaljuje sogovornica in poudarja izjemno pomembno vlogo tega minerala v obdobju odraščanja: »V času adolescence se namreč zgradi 90 odstotkov maksimalne mineralne kostne gostote. Postopno zmanjševanje kostne gostote lahko opazimo okoli štiridesetega leta. Tudi v tem obdobju je zelo pomemben zadosten vnos kalcija, da se vzpostavi ustrezno ravnotežje med njegovo resorpcijo in vgradnjo. Nekoliko več ga potrebujejo ženske v menopavzi, še posebno priporočljiv je njegov vnos v večernih urah, saj se proces razgrajevanja kosti ponoči lahko zmanjša.«

Pomanjkanje kalcija upočasni rast in mineralizacijo kosti, povzroča izgubo mineralne kostne gostote oziroma osteopenijo pri odraslih, kar prinaša večje tveganje za zlome in osteoporozo.

»Ljudje z nizkim vnosom kalcija imajo povečano tveganje za nastanek raka na črevesju in povišan krvni tlak, k pomanjkanju so bolj nagnjeni tudi ljudje, ki so iz prehrane izločili mlečne izdelke,« opozarja predsednica Lekarniške zbornice Slovenije in sklene, da je lahko tvegan tudi čezmeren vnos: »Če presežemo zgornjo dopustno mejo 1500 miligramov, se pojavijo neželeni učinki, med drugim ledvični kamni, interakcija z metabolizmom in spremenjena absorpcija drugih mineralov. Hiperkalciemija je praviloma posledica prevelikega vnosa D-vitamina ter rakavih obolenj in hiperparatiroidizma. Hiperkalciemija ima številne neželene učinke, od mišičnih krčev do ledvičnih kamnov, glavobola, zaprtja ali driske, slabosti in povišanega tlaka.«