ZA ZDRAVJE
Zavezniki imunskega sistema
V prihodnjih mesecih naj bodo v ospredju tista živila, ki nam bodo pomagala v boju proti sezonskim obolenjem; pestrost je ključ do zdravja.
Odpri galerijo
Koristne mlečnokislinske bakterije so v kislem zelju, jogurtu, kumaricah. FOTO: Puhhha/Getty Images
Vreme nas še globoko v september razvaja s prijetnimi temperaturami in prijaznim vremenom ter vabi h gibanju na svežem zraku. Preživljanje časa na prostem bo organizmu nedvomno dobro delo in pomagalo okrepiti odpornost, imunski sistem pa je treba podpreti tudi z ustreznimi živili, bogatimi s ključnimi vitamini. Te lahko dobimo tudi v obliki prehranskih dopolnil in zdravil na recept in tudi brez njega, a še preden si jih kupimo, se posvetujmo z zdravnikom ali farmacevtom.
Raznovrstna prehrana je eden od temeljev zdravega življenjskega sloga, v jesensko-zimskem času pa je vendarle treba postaviti v ospredje tiste izbrane vitamine in minerale ter dragocene dodatke, ki so se izkazali kot najmočnejši bojevniki proti številnim virusnim in prehladnim obolenjem, ki bodo poleg novega koronavirusa prežali na nas v prihodnjih mesecih.
Denimo, skupina B-vitaminov je tako med tistimi, ki nam bo pomagala premagovati najrazličnejše tegobe, med njimi so tudi dragoceni tiamin, riboflavin, niacin, biotin, folati in piridoksin, ki s skupnimi močmi spodbujajo celično prenovo, izboljšujejo razpoloženje in podpirajo živčni sistem, varujejo pred škodljivimi zunanjimi vsiljivci, preganjajo nespečnost, utrujenost, mišične krče, slabokrvnost, spodbujajo zdrav tek in prebavo. Najdemo jih v mesu, listnati zelenjavi, mleku in mlečnih izdelkih, fižolu, grahu …
Črka C je med vitamini zagotovo najbolj znana in opevana, in to upravičeno, saj je ta vitamin dragocen antioksidant, ki varuje telo pred prostimi radikali, a je ključnega pomena vnos ustreznih živil, saj ga telo ne proizvaja. Citrusi, jagode, paprika, brokoli, sladki krompir so pomembne zaloge vitamina C, skratka obilo svežega sadja in zelenjave naj bo vaša stalnica na vsakdanjem jedilniku! Priporočeni dnevni vnos vitamina C za odraslega človeka je 80 mg, kar enostavno dosežemo z običajno pestro in uravnoteženo prehrano: toliko ga dobimo, če čez dan pojemo 4 jagode (48 g) in 2 cvetova kuhane cvetače (108 g). Pomembno je vedeti še, da se vsebnost vitamina C v živilih izgublja s toplotno obdelavo in dolgoročnim shranjevanjem.
Ne le vitamini, izjemno vlogo pri krepitvi odpornosti imajo tudi minerali. S cinkom na čelu, ki uspešno odganja neželene viruse in bakterije in je tako nepogrešljiv ščit imunskega sistema. Številne študije so celo potrdile, da skrajša prebolevanje prehlada in učinkovito blaži simptome ter spodbuja nastajanje protiteles, kar je eden ključnih procesov pri odganjanju bolezni.
Proti neželenim jesensko-zimskim nadlogam se bomo uspešno bojevali tudi s probiotiki, koristnimi mlečnokislinskimi bakterijami, ki pomagajo preprečiti razmah škodljivih bakterij. Najdemo jih v kislem zelju, kefirju, jogurtu in kumaricah, denimo, z dodatnim uživanjem probiotikov pa ohranjamo zdravo ravnovesje v črevesni flori, dolgoročno lahko izboljšamo tudi delovanje črevesne pregrade. Probiotiki ugodno vplivajo na sluznico in imunski sistem, blažijo simptome stresa in prebavne težave ter telo podpirajo pri terapijah z zdravili.
Ne pozabimo pa niti na sonce oziroma njegov dragoceni dar, vitamin D. O tem več v okvirčku.
Priporočen dnevni vnos vitamina C za odraslega človeka je 80 mg.
Raznovrstna prehrana je eden od temeljev zdravega življenjskega sloga, v jesensko-zimskem času pa je vendarle treba postaviti v ospredje tiste izbrane vitamine in minerale ter dragocene dodatke, ki so se izkazali kot najmočnejši bojevniki proti številnim virusnim in prehladnim obolenjem, ki bodo poleg novega koronavirusa prežali na nas v prihodnjih mesecih.
Obilo svežega sadja in zelenjave naj bo stalnica na vašem jedilniku.
Denimo, skupina B-vitaminov je tako med tistimi, ki nam bo pomagala premagovati najrazličnejše tegobe, med njimi so tudi dragoceni tiamin, riboflavin, niacin, biotin, folati in piridoksin, ki s skupnimi močmi spodbujajo celično prenovo, izboljšujejo razpoloženje in podpirajo živčni sistem, varujejo pred škodljivimi zunanjimi vsiljivci, preganjajo nespečnost, utrujenost, mišične krče, slabokrvnost, spodbujajo zdrav tek in prebavo. Najdemo jih v mesu, listnati zelenjavi, mleku in mlečnih izdelkih, fižolu, grahu …
D proti covidu-19
Nekatere raziskave kažejo, da ljudje, ki imajo dovolj vitamina D v telesu, redkeje zbolevajo za sladkorno boleznijo, tudi rakavimi, srčno-žilnimi in avtoimunskimi boleznimi. Vitamin D, ki mu pravimo tudi sončni vitamin, saj ga telo sintetizira s pomočjo sončnih žarkov, poveča tudi odpornost proti virusnim okužbam dihal, na primer gripi, prehladu in drugim virozam pozimi, zlasti pri tistih s precejšnjim pomanjkanjem tega vitamina. »V času pandemije covida-19 so zaznali hujši potek bolezni pri bolnikih s pomanjkanjem tega vitamina. Rezultatov raziskav, ki bi dokazale, da nadomeščanje tega vitamina zmanjša nevarnost okužbe s covidom-19, sicer še ni, a je vendarle znanih veliko mehanizmov, s katerimi bi ta vitamin lahko povečal odpornost proti okužbi in ublažil potek bolezni,« pravi prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med. Kar nekaj držav priporoča prebivalcem, naj jemljejo vitamin D, zlasti v jesensko-zimskem obdobju, ko nam tega vitamina začne močno primanjkovati. Dodajati bi ga morali vsi, zlasti pa otroci in najstniki ter starejši.
Nekatere raziskave kažejo, da ljudje, ki imajo dovolj vitamina D v telesu, redkeje zbolevajo za sladkorno boleznijo, tudi rakavimi, srčno-žilnimi in avtoimunskimi boleznimi. Vitamin D, ki mu pravimo tudi sončni vitamin, saj ga telo sintetizira s pomočjo sončnih žarkov, poveča tudi odpornost proti virusnim okužbam dihal, na primer gripi, prehladu in drugim virozam pozimi, zlasti pri tistih s precejšnjim pomanjkanjem tega vitamina. »V času pandemije covida-19 so zaznali hujši potek bolezni pri bolnikih s pomanjkanjem tega vitamina. Rezultatov raziskav, ki bi dokazale, da nadomeščanje tega vitamina zmanjša nevarnost okužbe s covidom-19, sicer še ni, a je vendarle znanih veliko mehanizmov, s katerimi bi ta vitamin lahko povečal odpornost proti okužbi in ublažil potek bolezni,« pravi prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med. Kar nekaj držav priporoča prebivalcem, naj jemljejo vitamin D, zlasti v jesensko-zimskem obdobju, ko nam tega vitamina začne močno primanjkovati. Dodajati bi ga morali vsi, zlasti pa otroci in najstniki ter starejši.
Črka C je med vitamini zagotovo najbolj znana in opevana, in to upravičeno, saj je ta vitamin dragocen antioksidant, ki varuje telo pred prostimi radikali, a je ključnega pomena vnos ustreznih živil, saj ga telo ne proizvaja. Citrusi, jagode, paprika, brokoli, sladki krompir so pomembne zaloge vitamina C, skratka obilo svežega sadja in zelenjave naj bo vaša stalnica na vsakdanjem jedilniku! Priporočeni dnevni vnos vitamina C za odraslega človeka je 80 mg, kar enostavno dosežemo z običajno pestro in uravnoteženo prehrano: toliko ga dobimo, če čez dan pojemo 4 jagode (48 g) in 2 cvetova kuhane cvetače (108 g). Pomembno je vedeti še, da se vsebnost vitamina C v živilih izgublja s toplotno obdelavo in dolgoročnim shranjevanjem.
Ne le vitamini, izjemno vlogo pri krepitvi odpornosti imajo tudi minerali. S cinkom na čelu, ki uspešno odganja neželene viruse in bakterije in je tako nepogrešljiv ščit imunskega sistema. Številne študije so celo potrdile, da skrajša prebolevanje prehlada in učinkovito blaži simptome ter spodbuja nastajanje protiteles, kar je eden ključnih procesov pri odganjanju bolezni.
Cink lajša simptome in pomaga do hitrejšega okrevanja.
Proti neželenim jesensko-zimskim nadlogam se bomo uspešno bojevali tudi s probiotiki, koristnimi mlečnokislinskimi bakterijami, ki pomagajo preprečiti razmah škodljivih bakterij. Najdemo jih v kislem zelju, kefirju, jogurtu in kumaricah, denimo, z dodatnim uživanjem probiotikov pa ohranjamo zdravo ravnovesje v črevesni flori, dolgoročno lahko izboljšamo tudi delovanje črevesne pregrade. Probiotiki ugodno vplivajo na sluznico in imunski sistem, blažijo simptome stresa in prebavne težave ter telo podpirajo pri terapijah z zdravili.
Okusni in osvežilni citrusi nam zagotavljajo dragocene antioksidante. FOTO: Malykalexa/Getty Images
Ne pozabimo pa niti na sonce oziroma njegov dragoceni dar, vitamin D. O tem več v okvirčku.
