PRED POTOVANJEM
Zboli med 15 in 50 odstotki popotnikov
Pred potovanjem v eksotične dežele svetujejo posvet v potovalni ambulanti, ne pozabite pa na cepljenje proti rumeni mrzlici, hepatitisu A in B, steklini ...
Odpri galerijo
V nekaterih državah je cepljenje zoper rumeno mrzlico obvezno, pa tudi če ni, se vam lahko zgodi, da po pristanku od vas zahtevajo dokazila o cepljenju. FOTO: Tadej Regent
Ugrizi živali, piki komarjev in drugih insektov, poškodbe, ranice, podnebni vplivi, časovne in višinske razlike, nepitna voda, slaba higiena, driska, trebušni tifus ... Vse to so dejavniki, ki lahko vaše počitnice ali potovanje spremenijo v nočno moro.
Zato ni odveč, da se pred potovanjem dodobra opremite z informacijami, kako se zaščititi pred morebitnimi nevšečnostmi. Na to opozarja tudi Slovensko zdravniško društvo, Sekcija za preventivno medicino, ki je pripravilo vse potrebne smernice. Če morda ne utegnete na posvetovalni sestanek v potovalno ambulanto, ki vas bo stal osem evrov, lahko nasvete o samozaščitnih in preventivnih ukrepih oziroma tveganjih najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ) Zdravi na pot in nazaj.
Kot kažejo uradne statistike, Slovenci zelo radi vandramo okoli po svetu, na leto tako opravimo več kot 800.000 potovanj. Podatki kažejo, je pojasnila epidemiologinja Alenka Kraigher, da na potovanjih v manj razvite države sveta zboli med 15 in 50 odstotki potnikov. Potnike zelo pogosto presenetijo okužbe z nepitno vodo, saj je treba na poti tudi sadje prati z ustekleničeno vodo, pa tudi s hrano. Čeprav se boste morda izogibali hrani na ulici, se lahko okužimo tudi v restavracijah.
"Pomembno je, da ne jeste sveže zelenjave, ta naj bo vedno toplotno obdelana, meso pa bolj prepečeno," je povedala epidemiologinja Ondina Jordan Markočič z NIJZ in dodala, da to ne pomeni, da ne smete jesti hrane, ki jo pripravijo na ulici pred vami, "naj bo le dovolj toplotno obdelana".
Potniki, ki potujejo na območja z večjim tveganjem za bolezni, se lahko zaščitijo s cepljenjem in zdravili. V obdobju petih let (2012–2017) je NIJZ zabeležil več kot 40 Slovencev, ki so se na potovanju okužili s hepatitisom A, najmanj 40 jih je zbolelo za malarijo, 34 za dengo, najmanj devet za trebušnim tifusom, pri sedmih so potrdili virus zika. Kot je pojasnila Jordan Markočičeva, "ponekod cepljenja niso obvezna, so pa priporočljiva. Boljša ko je zaščita, manj je možnosti, da zbolite".
Epidemiolog Zoran Simonović poudarja: "Cepljenje proti rumeni mrzlici je edino, ki je za vstop v 17 držav subsaharske Afrike in eno od držav Južne Amerike obvezno za vse potnike, tudi če je samo tranzitno, najmanj 100 držav, ki sicer rumene mrzlice nimajo, pa za vstop dodatno za pogoj postavlja opravljeno cepljenje, kadar potniki prihajajo iz držav, kjer je mrzlica prisotna." Opozoril je na epidemijo rumene mrzlice, ki je v letih 2107 in 2018 prizadela Brazilijo, ko je zbolelo 1400 ljudi, za posledicami pa umrlo kar 500 ljudi.
"Necepljenim se lahko zgodi, da ne dobijo dovoljenja za vstop v državo, da jih v nehigienskih razmerah cepijo kar na meji, lahko pa se jim zgodi tudi šestdnevna karantena." Priporočajo tudi cepljenje proti hepatitisu A, ko je potreben samo en odmerek, pa ste nato varni vse življenje, medtem ko so za hepatitis B, ki se prenaša s telesnimi tekočinami, potrebni trije odmerki, zato je pomembno cepljenje načrtovati dovolj zgodaj pred samim potovanje.
Cepljenje proti steklini priporočajo tistim potnikom, ki bodo na potovanju v endemske predele Azije in Afrike imeli stik z živalmi, posebej izpostavljeni so tisti, ki potujejo s kolesom in lahko doživijo kakšen napad ob poti. Kot je znano, za malarijo, ki jo prenašajo okuženi komarji, cepiva ni, obstajajo pa tablete, opozarjajo sogovorniki in dodajajo, da je v zadnjih desetih letih za malarijo zbolelo 63 Slovencev, na območjih Afrike, JV in J Azije in Južne Amerike pa ta bolezen prizadene kar 214.000 ljudi na leto, skoraj milijon jih umre, predvsem otroci domačinov.
Zato je zaščita izjemno pomembna. V to spadajo tako zaščitne mreže zoper komarje, repelenti, primerna oblačila in instekticidi kot tudi protimalarične tablete.
V nekaterih državah je cepljenje zoper rumeno mrzlico obvezno, pa tudi če ni, se vam lahko zgodi, da po pristanku od vas zahtevajo dokazila o cepljenju. FOTO: Tadej Regent
Zato ni odveč, da se pred potovanjem dodobra opremite z informacijami, kako se zaščititi pred morebitnimi nevšečnostmi. Na to opozarja tudi Slovensko zdravniško društvo, Sekcija za preventivno medicino, ki je pripravilo vse potrebne smernice. Če morda ne utegnete na posvetovalni sestanek v potovalno ambulanto, ki vas bo stal osem evrov, lahko nasvete o samozaščitnih in preventivnih ukrepih oziroma tveganjih najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ) Zdravi na pot in nazaj.
Zboli med 15 in 50 odstotki ljudi
Kot kažejo uradne statistike, Slovenci zelo radi vandramo okoli po svetu, na leto tako opravimo več kot 800.000 potovanj. Podatki kažejo, je pojasnila epidemiologinja Alenka Kraigher, da na potovanjih v manj razvite države sveta zboli med 15 in 50 odstotki potnikov. Potnike zelo pogosto presenetijo okužbe z nepitno vodo, saj je treba na poti tudi sadje prati z ustekleničeno vodo, pa tudi s hrano. Čeprav se boste morda izogibali hrani na ulici, se lahko okužimo tudi v restavracijah.
"Pomembno je, da ne jeste sveže zelenjave, ta naj bo vedno toplotno obdelana, meso pa bolj prepečeno," je povedala epidemiologinja Ondina Jordan Markočič z NIJZ in dodala, da to ne pomeni, da ne smete jesti hrane, ki jo pripravijo na ulici pred vami, "naj bo le dovolj toplotno obdelana".
Če odhajate v države, kjer je prisotna malarija, ne pozabite vzeti s seboj tablet zoper malarijo. FOTO: Reuters
Potniki, ki potujejo na območja z večjim tveganjem za bolezni, se lahko zaščitijo s cepljenjem in zdravili. V obdobju petih let (2012–2017) je NIJZ zabeležil več kot 40 Slovencev, ki so se na potovanju okužili s hepatitisom A, najmanj 40 jih je zbolelo za malarijo, 34 za dengo, najmanj devet za trebušnim tifusom, pri sedmih so potrdili virus zika. Kot je pojasnila Jordan Markočičeva, "ponekod cepljenja niso obvezna, so pa priporočljiva. Boljša ko je zaščita, manj je možnosti, da zbolite".
Epidemiolog Zoran Simonović poudarja: "Cepljenje proti rumeni mrzlici je edino, ki je za vstop v 17 držav subsaharske Afrike in eno od držav Južne Amerike obvezno za vse potnike, tudi če je samo tranzitno, najmanj 100 držav, ki sicer rumene mrzlice nimajo, pa za vstop dodatno za pogoj postavlja opravljeno cepljenje, kadar potniki prihajajo iz držav, kjer je mrzlica prisotna." Opozoril je na epidemijo rumene mrzlice, ki je v letih 2107 in 2018 prizadela Brazilijo, ko je zbolelo 1400 ljudi, za posledicami pa umrlo kar 500 ljudi.
60
Slovencev je v zadnjih desetih letih na potovanju zbolelo za malarijo, ki jo prenašajo komarji.
Slovencev je v zadnjih desetih letih na potovanju zbolelo za malarijo, ki jo prenašajo komarji.
"Necepljenim se lahko zgodi, da ne dobijo dovoljenja za vstop v državo, da jih v nehigienskih razmerah cepijo kar na meji, lahko pa se jim zgodi tudi šestdnevna karantena." Priporočajo tudi cepljenje proti hepatitisu A, ko je potreben samo en odmerek, pa ste nato varni vse življenje, medtem ko so za hepatitis B, ki se prenaša s telesnimi tekočinami, potrebni trije odmerki, zato je pomembno cepljenje načrtovati dovolj zgodaj pred samim potovanje.
Obvezne protimalarične tablete
Cepljenje proti steklini priporočajo tistim potnikom, ki bodo na potovanju v endemske predele Azije in Afrike imeli stik z živalmi, posebej izpostavljeni so tisti, ki potujejo s kolesom in lahko doživijo kakšen napad ob poti. Kot je znano, za malarijo, ki jo prenašajo okuženi komarji, cepiva ni, obstajajo pa tablete, opozarjajo sogovorniki in dodajajo, da je v zadnjih desetih letih za malarijo zbolelo 63 Slovencev, na območjih Afrike, JV in J Azije in Južne Amerike pa ta bolezen prizadene kar 214.000 ljudi na leto, skoraj milijon jih umre, predvsem otroci domačinov.
Prva pomočSvoje izkušnje na potovanjih je predstavila tudi študentka medicine Eva Tiefengraber, ki je članica projekta medicinske fakultete Vakcinet. Kot je povedala, v državah tretjega sveta težko prideš do zdravnika, pa še ti delujejo v vprašljivih higienskih razmerah, zato je preventiva izjemno pomembna. V potovalki naj bodo prva pomoč za primere poškodb, antibiotiki, razkužilo, tablete za čiščenje vode, »kajti tudi voda iz rek in jezer, kjer domačini še vedno perejo tudi oblačila, je onesnažena«, pa tudi spalna vreča in par brisač. »Obvezno pijte samo ustekleničeno vodo, sadje pred jedjo olupimo, zelenjava naj bo prekuhana,« svetuje študentka.
Zato je zaščita izjemno pomembna. V to spadajo tako zaščitne mreže zoper komarje, repelenti, primerna oblačila in instekticidi kot tudi protimalarične tablete.
