SLOVENSKI MLADOSTNIKI
Zdrava prehrana je mladim čedalje ljubša
Ugotovitve nove raziskave NIJZ kažejo spodbudnejše prehrambne vzorce naših mladostnikov, tudi trend čezmerne hranjenosti in debelosti se umirja.
Odpri galerijo
Napredek je počasen, a vztrajen, ugotavlja zadnja raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji, ki so jo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opravili že petič. Kot kaže, mladostniki, stari 11, 13 in 15 let, vse pogosteje redno uživajo zelenjavo, povečuje se tudi redno uživanje sadja, predvsem pri mlajših mladostnikih obeh spolov. Vsakodnevno ga uživa 39,8 odstotka mladih, zelenjavo približno štirje odstotki manj. Tako uživanje sadja kot zelenjave je pogostejše med dekleti, s starostjo pa upada, ugotavljajo na NIJZ.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na sporno oglaševanje energijskih pijač z zgodbami o športnih uspehih na adrenalinskih področjih; takšne pijače različno pogosto uživa skoraj vsak drugi mladostnik. Zadnja leta se v skupino čezmerno hranjenih in debelih uvršča 18,6 odstotka mladostnikov: delež je večji med dečki, 22,6 odstotka, deklet je nekoliko manj, 14,4 odstotka. Več je čezmerno hranjenih in debelih med starejšimi mladostniki, ugotavljajo na NIJZ, kjer opozarjajo, da se tudi v Sloveniji od leta 2002 izraziteje kaže ta resen javnozdravstveni problem, a nekoliko olajšani ocenjujejo, da se trend od leta 2010 umirja, zlasti med enajstletniki in enajstletnicami.
Zajtrk je še vedno jabolko spora v številnih družinah, kot kažejo podatki, med šolskim tednom redno zajtrkuje vsak drugi mladostnik, zajtrk je tudi tisti obrok, ki ga mladostniki najpogosteje opuščajo – res pa je, da se lahko v Sloveniji pohvalimo z dobro dostopnostjo do šolske malice! Pozornost gre vsekakor nameniti tudi skupnim družinskim obrokom: le tretjina mladostnikov vsak dan obeduje z družino, med sedemnajstletniki pa z družino skupaj za mizo sede le še vsak četrti. Slovenski najstniki se po analizi Svetovne zdravstvene organizacije uvrščajo med naprednejše po izboljšanju prehranjevalnih navad, tudi telesna dejavnost se izboljšuje, skrb vzbujajoči pa so podatki, da so slovenski mladostniki v prvi tretjini držav pri nasilju: trpinčenju v živo in po spletu ter pretepanju, pitju alkoholnih pijač in uporabi marihuane.
Trend debelosti se umirja
Sladke pijače so izjemno priljubljene, a zavajajoče: marsikdo se ne zaveda, da so glavni vir zaužitih prostih sladkorjev, ki so za zdravje najbolj škodljiva oblika sladkorja. Vsak dan si jih še vedno privošči sedmina mladostnikov, a jih je vendarle vse manj, k temu pa so nedvomno pripomogle prenovljene prehrambne smernice za vrtce in šole, ki so sladke pijače občutno omejile.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na sporno oglaševanje energijskih pijač z zgodbami o športnih uspehih na adrenalinskih področjih; takšne pijače različno pogosto uživa skoraj vsak drugi mladostnik. Zadnja leta se v skupino čezmerno hranjenih in debelih uvršča 18,6 odstotka mladostnikov: delež je večji med dečki, 22,6 odstotka, deklet je nekoliko manj, 14,4 odstotka. Več je čezmerno hranjenih in debelih med starejšimi mladostniki, ugotavljajo na NIJZ, kjer opozarjajo, da se tudi v Sloveniji od leta 2002 izraziteje kaže ta resen javnozdravstveni problem, a nekoliko olajšani ocenjujejo, da se trend od leta 2010 umirja, zlasti med enajstletniki in enajstletnicami.
Vsako peto dekle na dieto
Ugotavljajo še, da se približno petina deklet in nekaj več kot desetina fantov odloča za diete in druge shujševalne metode, največ takšnih je med sedemnajstletniki, vse več pa je na dieti trinajstletnih dečkov.
Zajtrk je še vedno jabolko spora v številnih družinah, kot kažejo podatki, med šolskim tednom redno zajtrkuje vsak drugi mladostnik, zajtrk je tudi tisti obrok, ki ga mladostniki najpogosteje opuščajo – res pa je, da se lahko v Sloveniji pohvalimo z dobro dostopnostjo do šolske malice! Pozornost gre vsekakor nameniti tudi skupnim družinskim obrokom: le tretjina mladostnikov vsak dan obeduje z družino, med sedemnajstletniki pa z družino skupaj za mizo sede le še vsak četrti. Slovenski najstniki se po analizi Svetovne zdravstvene organizacije uvrščajo med naprednejše po izboljšanju prehranjevalnih navad, tudi telesna dejavnost se izboljšuje, skrb vzbujajoči pa so podatki, da so slovenski mladostniki v prvi tretjini držav pri nasilju: trpinčenju v živo in po spletu ter pretepanju, pitju alkoholnih pijač in uporabi marihuane.
Razvoj telesa se znova zelo okrepi v času pubertete, poudarjajo na Nacionalnem portalu o hrani in prehrani. Med odraščanjem je prehrana ključnega pomena, saj telo za izgradnjo kostnine, mišic, notranjih organov in za delovanje možganov nujno potrebuje hranljive snovi, zato ni pomembno samo to, da mladostniki jedo dovolj, temveč da se prehranjujejo kakovostno, raznoliko in zdravo. Nepravilen izbor namreč lahko pusti posledice na telesu za vse življenje. Otroci in mladostniki med glavnimi obroki pogosto uživajo tudi prigrizke, za katere je značilna vsebnost veliko energije iz sladkorjev in maščob. Odraščajočim polagajo na srce, naj uživajo veliko sadja, zelenjave in rib; s sadjem, zelenjavo in neslanimi oreščki naj nadomeščajo prigrizke; izogibajo naj se sladkim pijačam in živilom z veliko sladkorja; omejijo naj vnos soli; uživajo naj zdrave maščobe; vse obroke razen šolskih naj zaužijejo doma in jih pripravijo iz kar se da osnovnih sestavin.