Zdrave vene za lahkoten korak

Kronična venska bolezen velja za eno izmed najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni. Prizadene venski sistem spodnjih okončin, za njo pa trpi kar 80 odstotkov svetovnega prebivalstva, tudi v Sloveniji ni nič drugače. Ženske zbolijo kar trikrat pogosteje kot moški.

Je precejšnje breme sodobne družbe, prav sodoben način življenja pa je tudi vzrok za njeno pogostnost. Tesno je namreč povezana z nezdravim načinom življenja, ki ne dovoljuje prostega časa, zdrave prehrane in potrebne količine gibanja.

V povezavi s kronično vensko boleznijo so strokovnjaki po svetu opravili vrsto raziskav, spisali množico študij in izdali vrsto priporočil, a vsi se strinjajo, da sta najpomembnejša zgodnje odkritje bolezni in čimprejšnja uvedba ustreznega zdravljenja. S tem lahko učinkovito preprečimo napredovanje bolezni, kajti če je ne zdravimo, lahko bistveno vpliva na kakovost življenja. Seveda obstajajo pomembni dejavniki pri razvoju bolezni, kot so na primer spol, starost in družinska obremenjenost, nanje ne moremo vplivati, je pa vrsta takšnih, na katere lahko in moramo: odpravimo odvečne kilograme, telesno nedejavnost in življenjske razvade, kakršna je denimo kajenje. Kronična venska bolezen se lahko poslabša pri ženskah v času nosečnosti ali pri uporabnicah določenih vrst kontracepcije, zato se je o izbiri dobro posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.

Od zdravil do operacije

Kronična venska bolezen in njeno napredovanje se pogosto kaže navzven, kot razširjene, pajkaste vene, krčne žile in značilne otekline na nogah. »Bolniki običajno začnejo zdravljenje z venoaktivnimi zdravili že pri osebnem zdravniku, specialist na sekundarni ravni po pogovoru in pregledu običajno predpiše še kompresijski pripomoček, opravi UZ-preiskavo povrhnjega in globokega venskega sistema spodnjih okončin ter se po potrebi odloči še za morebitne invazivne terapije, kot sta skleroterapija, endovenska termična ablacija z laserjem ali z radiofrekvenco, v nekaterih primerih pa tudi za klasično kirurško operacijo krčnih žil,« pravi doc. dr. Nada Kecelj Leskovec, dr. med., dermatovenerologinja in flebologinja z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, in še opozori, da si bolniki s krčnimi žilami velikokrat pomagajo kar sami: noge si hladijo z različnimi geli in kremami, ki jih kupijo v lekarni ali si jih doma pripravijo sami. »Na žalost pa takšni 'samozdravilci' ne vedo, da učinkovine, nanesene na kožo, ne dosežejo globljih plasti in podkožja, zato jih je bolje uporabljati v obliki tablet. Tako zagotovimo zadostno koncentracijo želene učinkovine in dosežemo, da deluje tudi na vensko steno,« še pove sogovornica.



Kronična venska bolezen zelo vpliva na kakovost življenja posameznika, lahko zmanjša njegovo telesno zmogljivost, gibljivost, pogosto pa se pojavi tudi čustveno nelagodje. Zato je še kako pomembno, da že ob prvih znakih, ki nakazujejo na bolezni ven, obiščemo osebnega zdravnika, ki nas bo po potrebi napotil na zdravljenje k specialistu flebologu.