Zdrave zagorelostni ni
Ko v prvem toplejšem vremenu soncu spet pokažemo več kože, bi se radi kar čim prej znebili bledih odtenkov. In ko sonce naredi svoje, dobimo kompliment za sijočo in zagorelo kožo – a pravzaprav bi to moralo biti opozorilo, kako nevarno je izpostavljanje soncu. Prek spletnih kanalov in instagram profila skinology.si na to že lep čas opozarja tudi specializantka dermatovenerologije Nika Juriševič Dolinar.
Porjavelost je poškodba
»Zavedati se moramo, da je vsaka porjavelost pravzaprav poškodba kože. Naša koža se pred UV-žarki 'brani' tako, da porjavi. Pa ne samo to, UV-žarki povzročajo hitrejše staranje kože, zadebelitev povrhnjice in številne negativne procese, ki lahko vodijo v nastanek kožnega raka. Zagorela polt ni pokazatelj dobrega zdravja, temveč je odgovor kože na poškodbo,« je uvodoma povedala sogovornica in dodala še, da je nadvse pomembno, da kožo zaščitimo pred sončnimi žarki, poskrbimo za fizično zaščito (senca, pokrivalo, primerna oblačila) in za nanos kreme z zaščitnim faktorjem. Če že, potem za zdravo porjavelost raje izberimo kakšnega od izdelkov za samoporjavitev. »To niso izdelki za hitrejšo porjavelost, ampak so izdelki, ki našo kožo obarvajo, barva se potem počasi spira. Zavedati pa se moramo, da nas ti izdelki ne ščitijo pred UV-sevanjem, tako da res ne smemo pozabiti na zaščito pred soncem.«
Kaj pa vitamin D?
Soncu se je treba poleti čim bolj izogibati, toda po drugi strani ga živa bitja nujno potrebujemo za preživetje. Kakšna bi bila torej najboljša mera med lovljenjem sončnih žarkov zaradi pomembnosti vitamina D in pretiranim izpostavljanjem UV-žarkom, smo vprašali strokovnjakinjo. »Zelo težko določimo najprimernejšo dozo izpostavljenosti UV-sevanju, saj je treba upoštevati individualne značilnosti posameznika (starost, spol, tip kože), prav tako moč UV-sevanja. Za vzdrževanje zadostne ravni vitamina D v telesu v poletnem času načeloma zadošča krajši čas izpostavljenosti, večino preostalega dela leta pa zaradi vpadnega kota sončnih žarkov v našem geografskem okolju težko tvorimo dovolj vitamina D in ga je v primeru pomanjkanja treba dodajati.
KAKŠNA JE RAZLIKA MED ŽARKI UVA IN UVB?
Žarki UVA so prisotni ves dan in prehajajo skozi oblake, steklo, vodo. Prodirajo najgloblje v našo kožo in pospešijo razgradnjo kolagena ter zmanjšajo njegovo tvorbo v dermisu. S tem so glavni krivec za staranje kože. Žarki UVB so najmočnejši med 12. in 16. uro. Povzročajo sončne opekline in poškodbe kože ter tudi neposredne poškodbe DNK in kožnega raka. Ne prehajajo skozi steklo, slabše tudi skozi oblake in vodo.
Kakšno kremo izbrati?
Obvezna oprema v poletnem času (pa tudi sicer, v vseh letnih časih!) je torej sredstvo za zaščito pred soncem. Kakšno izbrati? Takšno, ki ga bomo z veseljem uporabljali vsak dan. Lekarne in drogerije ponujajo najrazličnejše izdelke, ki zagotavljajo zaščito pred UV-sevanjem, od krem do pršil. »Sama najraje izberem remo z zaščitnim faktorjem 50. Izdelek mora biti širokospektralen, kar pomeni, da nas ščiti pred UVB- in UVA-žarki. Pozorni moramo biti na dve oznaki: SPF – izberimo 30 ali 50, oznaka SPF pove, koliko nas izdelek ščiti pred UVB-žarki – in oznako UVA v krogcu, ki nam pove, koliko nas ščiti pred UVA-žarki,« je poudarila Juriševič Dolinarjeva. Zaščitni faktor 50 nas bo ubranil pred 98 odstotki UVB-žarkov, faktor 30 pa pred 97 odstotki žarkov.
Razlika ni velika, vseeno pa strokovnjaki spodbujajo k uporabi višjega faktorja, saj si večina ljudi nanese premalo kreme. »Zelo pomembno je, da je uporabimo dovolj – za predel obraza odmerimo dolžino dveh prstov. Ne pozabite na roke, uhlje in zatilje! Nanos je treba obnoviti vsaki dve uri, zlasti kadar smo v morju ali se potimo,« je povedala sogovornica in opomnila, da je poleg tega zelo pomembno, da se med 12. in 16. uro izogibamo soncu, prav tako vedno nosimo pokrivalo, sončna očala in primerna oblačila.
Bodite pozorni na kožna znamenja
Zadnja leta se vrstijo vse bolj resna opozorila pred škodljivostjo sonca. Ena od najhujših posledic je razvoj kožnega raka, ki velja za najpogostejšo obliko raka pri ljudeh. Delimo ga na melanomskega in nemelanomskega. Za slednjim je po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana leta 2019 zbolelo 3609 ljudi. Maligni melanom po drugi strani predstavlja približno 15 odstotkov vseh kožnih rakov, odgovoren pa je za več kot 90 odstotkov vseh smrti zaradi kožnega raka. Melanom ne spada med najpogostejše vrste raka, se pa njegova incidenca povečuje najhitreje med vsemi. Vzroki za nastanek so različni: genetika, UV-sevanje, fototip kože, število melanocitnih nevusov, uporaba solarija, imunosupresija …
KAKO PREPOZNATI MELANOM?
Pozorni moramo biti na nastanek novih sprememb v velikosti, obliki, barvi in rasti obstoječega znamenja. Upoštevamo lahko pravilo ABCDE: Ali je znamenje asimetrično (asymmetry)? Ali ima nejasne ali neenakomerne meje (border)? Ali spreminja barvo, ali ima več kot eno barvo, kot so črna, rdeča, modra, rjava (color)? Je premer večji od 6 mm (diameter)? Se njegova velikost, oblika ali obnašanje sčasoma spreminjajo (evolution)?
»Melanom je potencialno zelo resen kožni rak, ki nastane zaradi nenadzorovane rasti melanocitov (pigmentnih celic). Gre za najnevarnejšo obliko kožnega raka in zahteva takojšnje ukrepanje. S pravočasnim odkritjem in zdravljenjem ga lahko pozdravimo, v nasprotnem primeru lahko vodi v smrt. Melanom se lahko razvije pri vsakomer, lahko se pojavi kot nova sprememba, manj kot tretjina pa jih nastane na že obstoječem znamenju,« je povedala naša sogovornica, ki se je z melanomom pobliže srečala tudi sama. K sreči so ji ga odkrili in odstranili pravočasno, toda: »Do konca življenja me bo na hrbtu krasila brazgotina, ki me vsak dan opominja, kako zelo pomembna sta zaščita pred soncem in samopregledovanje. Vsem svetujem, da si enkrat mesečno pregledajo kožo po vsem telesu, enkrat letno pa obiščejo dermatologa. Melanom je kožni rak, ki je ozdravljiv, kadar je odkrit in zdravljen pravočasno!«
