Zdravi zobje, zdravi sklepi
Čisti zobje vas lahko rešijo izbruhov artritisa, dokazuje študija raziskovalcev z univerze Rice v Teksasu. Bakterije, povezane z boleznijo dlesni (parodontozo), lahko namreč vstopijo v krvni obtok ter tako okrepijo bolečine v sklepih oziroma poslabšajo stanje pri revmatoidnem artritisu. Biologinja dr. Vicky Yao je povezavo odkrila med pregledovanjem krvnih vzorcev pacientov z revmatoidnim artritisom, avtoimuno boleznijo, pri kateri imunski sistem napade zdrave celice v sklepih, to pa povzroči otekanje in vnetje. Vnetje se začne na notranji sklepni ovojnici, nato se spremembe razširijo še na druge sklepne dele. Za revmatoidnim artritisom pogosteje zbolevajo ženske, bolezen pa med drugim povezujejo s stresom. Največkrat prizadene ljudi med 30. in 50. letom starosti.
Revmatoidni artritis
Je kronična, vnetna revmatična bolezen, ki prizadene zlasti sklepe, lahko pa skoraj vse organske sisteme. Če ga ne zdravimo, nastanejo nepopravljive okvare sklepov in invalidnost. V Sloveniji je okoli 20.000 ljudi s to boleznijo. Zboli lahko vsak, tudi otroci in starejši, ženske pogosteje kot moški.
Bolezen še daleč ni nedolžna. Dolgoročno lahko zaradi revmatoidnega artritisa oslabi zdravje srca, pljuč in oči ter lahko za 3–10 let skrajša pričakovano življenjsko dobo; z leti se stopnjuje in lahko vodi celo v popolno invalidnost. Sklep si po artritičnem napadu nikoli popolnoma ne opomore.
Raziskovalka je sodelovala z revmatologinjo dr. Dano Orange in zdravnikom dr. Bobom Darnellom z medicinskega inštituta Howard Hughes, ki sta rezultate iz laboratorija primerjala z realnim stanjem pacientov. Študija, objavljena v Science Translational Medicine, je pokazala, da se bakterije, povezane z boleznijo dlesni, tako rekoč vedno spremenijo tik pred izbruhi revmatoidnega artritisa. Raziskovalci so se ob odkritjih, na katera so naleteli, pogovarjali tudi o tem, da bi bilo napade revmatoidnega artritisa mogoče preprečevati s pomočjo ustne vodice.
Podatek o mikrobih v ustih, ki se pojavljajo ob napadih revmatoidnega artritisa, je bil znan že prej, a so ga strokovnjaki ignorirali ali pa zavrgli kot nepomembnega. Dr. Yao se sprašuje, koliko tovrstnih informacij, ki jih že imamo, smo še po krivici prezrli. »Podatki, zbrani med eksperimentom iz živih organizmov ali celic oziroma tkiv, ki so rasli v petrijevkah, so zelo pomembni za potrditev hipoteze te raziskave, istočasno pa morda vsebujejo druge uporabne informacije,« izpostavlja in dodaja, da bi s podobnimi raziskavami lahko izboljšali prepoznavo in zdravljenje nekaterih vrst raka.
