SONCE
Zdravilna moč sonca
Obstaja vse več dokazov, da sončna svetloba preprečuje bolezni, povezane s pomanjkanjem vitamina D; a z izpostavljanjem sončnim žarkom ne smemo pretiravati.
Odpri galerijo
Sončna svetloba je ob pravilni uporabi tudi zdravilo. Kot kaže vse več znanstvenih dokazov, imajo lahko sončni žarki ključno vlogo pri preprečevanju in lajšanju številnih resnih bolezni, kot so degenerativne in infekcijske. Med te spadajo rak dojke, debelega črevesa, prostate, jajčnikov, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, srčne bolezni, multipla skleroza in osteoporoza, luskavica ter rahitis in tuberkuloza.
»Želim vzpostaviti nekaj ravnotežja v trenutno večinoma enostransko razpravo o sončni svetlobi in njenih učinkih na človekovo zdravje. Morda se ne zavedate, kot se tudi sam nisem, da je sončna svetloba ob pravilni uporabi zdravilo,« pravi dr. Hobday.
Splošno najbolj znana korist izpostavljanja kože sončnim ultravijoličnim žarkom je, da to sproži proizvajanje vitamina D, ki je bistven za ohranjanje in rast zdravih zob in kosti ter za močan imunski sistem. Čeprav ta vitamin lahko dodajamo tudi s prehrano in prehranskimi dopolnili, dr. Hobday izpostavlja, da so ta na visokih ravneh strupena in da telo bolje uporabi vitamin D, ki ga dobi od sonca, kot tistega, ki ga pridobi iz prehrane in dopolnil.
Dr. Richard Hobday v knjigi Sonce zdravi še svetuje, da če smo zelo občutljivi za sončno svetlobo, začnimo s sončenjem stopal, nato goleni, šele nato zelo previdno izpostavimo preostale dele telesa, trebuh in prsi. »Če želite biti zagoreli, bodite zelo pozorni na način, kako vaša polt postopoma pridobiva porjavelost. Ugotovite svoj prag izpostavljenosti sončni svetlobi, preden razgalite občutljivejše dele telesa.« Svetuje še, da uživamo polnovredno hrano in ne predelanih in rafiniranih živil ter da med sončenjem ostanemo budni in predvsem pazimo, da nas ne opeče.
Pri učinkih sončnega sevanja na naše telo obstaja nekaj neznank, toda glede na nekatere ugotovitve zdravnikov, ki so helioterapijo skozi zgodovino uporabljali za celjenje vojnih ran in pri zdravljenju tuberkuloze pri bolnikih, ki so bili šibkega zdravja in za sončno svetlobo veliko bolj občutljivi kot večina ljudi, ki se sonči danes, pa je kljub temu razumno reči, pravi dr. Hobday, da osnovna načela za varno sončenje ostajajo enaka. Če se želimo sončiti za zdravje, potem je pač treba spoštovati določena pravila. Prvo je, da načrtujemo izpostavljenost soncu in ne poskušajmo stlačiti vsega sončenja v dva ali tri poletne tedne. Če se odpravljamo v bolj vroče podnebje, je dobro narediti nekaj sončnih kopeli nekaj dni, preden se nameravamo sončiti.
Pri sončenju za zdravje mora biti temperatura zraka nižja od 18 stopinj Celzija, pravi avtor in dodaja, da sta najpomembnejša letna časa za sončenje zgodnja pomlad in poletje. Na telo še posebno blagodejno deluje zgodnje jutranje sončenje, takoj po svitu. Prav tako so pogoste kratke izpostavitve sončnim žarkom boljše od daljšega nastavljanja soncu.
Skupno gledano je število ljudi, ki umrejo zaradi teh bolezni, daleč večje od števila smrti zaradi kožnega raka, ki ga povzroča sončna svetloba; a je veliko dokazov, da je ta pravzaprav nepogrešljiva za preprečevanje številnih bolezni, povezanih z nizkimi ravnmi vitamina D, zapiše dr. Richard Hobday v knjigi Sonce zdravi – sončna svetloba in zdravje v 21. stoletju, ki je pred kratkim izšla v slovenskem jeziku pri Založbi Ara. Avtor v knjigi raziskuje predvsem koristi izpostavljanja telesa soncu in ne nevarnosti, ki jih lahko povzroči.
»Želim vzpostaviti nekaj ravnotežja v trenutno večinoma enostransko razpravo o sončni svetlobi in njenih učinkih na človekovo zdravje. Morda se ne zavedate, kot se tudi sam nisem, da je sončna svetloba ob pravilni uporabi zdravilo,« pravi dr. Hobday.
Za kosti in imunski sistem
Splošno najbolj znana korist izpostavljanja kože sončnim ultravijoličnim žarkom je, da to sproži proizvajanje vitamina D, ki je bistven za ohranjanje in rast zdravih zob in kosti ter za močan imunski sistem. Čeprav ta vitamin lahko dodajamo tudi s prehrano in prehranskimi dopolnili, dr. Hobday izpostavlja, da so ta na visokih ravneh strupena in da telo bolje uporabi vitamin D, ki ga dobi od sonca, kot tistega, ki ga pridobi iz prehrane in dopolnil.
Dr. Richard Hobday v knjigi Sonce zdravi še svetuje, da če smo zelo občutljivi za sončno svetlobo, začnimo s sončenjem stopal, nato goleni, šele nato zelo previdno izpostavimo preostale dele telesa, trebuh in prsi. »Če želite biti zagoreli, bodite zelo pozorni na način, kako vaša polt postopoma pridobiva porjavelost. Ugotovite svoj prag izpostavljenosti sončni svetlobi, preden razgalite občutljivejše dele telesa.« Svetuje še, da uživamo polnovredno hrano in ne predelanih in rafiniranih živil ter da med sončenjem ostanemo budni in predvsem pazimo, da nas ne opeče.
Pri učinkih sončnega sevanja na naše telo obstaja nekaj neznank, toda glede na nekatere ugotovitve zdravnikov, ki so helioterapijo skozi zgodovino uporabljali za celjenje vojnih ran in pri zdravljenju tuberkuloze pri bolnikih, ki so bili šibkega zdravja in za sončno svetlobo veliko bolj občutljivi kot večina ljudi, ki se sonči danes, pa je kljub temu razumno reči, pravi dr. Hobday, da osnovna načela za varno sončenje ostajajo enaka. Če se želimo sončiti za zdravje, potem je pač treba spoštovati določena pravila. Prvo je, da načrtujemo izpostavljenost soncu in ne poskušajmo stlačiti vsega sončenja v dva ali tri poletne tedne. Če se odpravljamo v bolj vroče podnebje, je dobro narediti nekaj sončnih kopeli nekaj dni, preden se nameravamo sončiti.
Telo bolje uporabi vitamin D, ki ga dobi od sonca, kot tistega iz prehrane in dopolnil.
Pri sončenju za zdravje mora biti temperatura zraka nižja od 18 stopinj Celzija, pravi avtor in dodaja, da sta najpomembnejša letna časa za sončenje zgodnja pomlad in poletje. Na telo še posebno blagodejno deluje zgodnje jutranje sončenje, takoj po svitu. Prav tako so pogoste kratke izpostavitve sončnim žarkom boljše od daljšega nastavljanja soncu.