Zdravje ust in oči - od 40. do 100. leta

Obraz gradi naš vtis pri sogovorniku. Ne vedno v našo korist. Če ne vidimo ostro, bomo zaradi mrščenja videti nezaupljivi. Slabovidni bomo slabo presojali vtis sogovornika in se odzivali napačno. Ob težavah z zobmi ne bo nasmeha in bomo videti nedostopni, nesproščeni, preresni. Naša komunikacija, tako v zasebnem kot poslovnem življenju, bo zelo omejena. 

Povsem drugače je, ko vidimo jasno in lahko kadarkoli pokažemo sproščen in mladosten nasmeh. Kako lahko poskrbimo za jasen pogled in širok nasmeh do poznih let?

O tem smo se pogovarjali z dr. Dušanom Pušnikom in dr. Mojco Novljan iz Centra za obrazno zdravje Pušnik-Novljan, kjer – kar je izjemna redkost – združujejo vrhunsko zdravljenje tako oči kot ustne votline.
 

Oči po 40. letu

To, s čimer smo v mlajših letih zbadali starejše, zdaj postaja naša resničnost – na blizu ne vidimo več ostro, roke postajajo prekratke. Veliko tistih, ki prej niso imeli težav z vidom, stežka sprejme misel, da potrebujejo očala. Drugi, ki že dolgo ne vidijo ostro – na daljavo ali blizu –, pa se v tem času začnejo odločati o menjavi očesne leče z umetno in operaciji za korekturo dioptrije.

V teh letih se začne pojavljati povišan očesni pritisk, ki lahko okvari očesni živec, zato je treba po diagnozi hoditi na pregled vsaj enkrat letno. Ko smo že na pregledu, preverimo tudi stanje motnjave leče (siva mrena ali katarakta), ki večinoma začne nastajati v tem obdobju. Pri redkih pa že v teh letih napreduje do stopnje, ko je treba očesno lečo zamenjati z umetno.

Še eno stvar lahko opazimo na pregledu. Če imamo povišan krvni tlak, se v tem obdobju pojavljalo spremembe na žilju celotnega telesa. Te spremembe zlahka preverimo na žilicah očesnega ozadja. 
 

Zobje po 40. letu

Pred 35. letom je najpogostejši razlog za izgubo zoba karies ali zobna gniloba, potem pa postane vodilna parodontoza. Kariesa sami ne opazimo, dokler ni pozno in že boli. Na pregledu pa ga zlahka odkrijejo v zelo zgodnji fazi in hitro odpravijo z malo zalivko. Če ga ne odpravimo, napreduje do sosednjih zob ali pa vname zobni živec. Če ne pozdravimo niti vnetja, dobimo granulom, ki ga je včasih še mogoče ozdraviti, včasih pa ga odpravi šele puljenje zoba. 

Parodontoza je ena od najpogostejših kroničnih bolezni pri odraslih in prizadene kar 90 odstotkov starejših. Ta nadloga negativno vpliva na bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, prezgodnji porod, manjšo porodno težo novorojenčka, Alzheimerjevo bolezen … Ironično je, da je začetno stanje parodontoze, gingivitis, ob pravilni ustni higieni popolnoma ozdravljivo. Zato je tako zelo pomembno, da že zgodaj odkrijemo vnetje in ga zdravimo z odstranjevanjem oblog ob zobnem vratu.

Dnevno ali nočno škrtanje z zobmi, ki se ga številni niti ne zavedajo, pa tudi neurejen ugriz, neustrezna prehrana in stres so vzroki obrabe zob. Ta spremeni obliko zob, jih naredi občutljive ali pa celo povzroči nižji ugriz. 

Tudi pri tem velja, da so težave na začetku preprosto rešljive, pozneje pa težje, zato jih je treba odkriti čim prej. Ko se ugriz zniža, smo videti starejši, govor je lahko otežen.

Zdravljenje vsebuje kompleksno in dolgotrajnejšo rehabilitacijo, a je končni rezultat lahko estetsko in funkcionalno popolno zobovje.

Oči in zobje v zlatih 50. in 60. letih

V tem obdobju se dogajajo večje ali manjše spremembe na očeh. Če težav nismo zdravili prej, so te seveda intenzivnejše, operacije pa pogostejše. Napredujejo predvsem spremembe na očesnem ozadju in motnjava leč. Pojavljajo se tudi posledice napredovanja drugih bolezni, recimo neurejena sladkorna bolezen, visok krvni tlak, krvavitve zaradi strdkov in okvar žilja, ki povzročajo okvare očesnega ozadja z okvarami v rumeni pegi ali krvavitvami. Na pregledu lahko te spremembe opazijo, preden postanejo nepopravljive.

V ustni votlini pa v teh letih zaradi vnetij in poškodb pogosto izgubimo nekaj zob. Izguba zob v zadnjem delu čeljusti precej oteži grizenje, ob izgubi zoba spredaj pa nas najbolj prizadene videz.

Na srečo je zobozdravstvena tehnologija v zadnjih desetletjih, kot vsa medicina, izjemno napredovala. Manjkajoče, odlomljene ali krive zobe lahko nadomestimo in poravnamo v popoln nasmeh naravne (ali svetlejše) barve tako, kot v preteklosti ni bilo mogoče. O tem, kaj je mogoče, se je dobro čim prej posvetovati s svojim zobozdravnikom ali strokovnjakom za estetsko zobozdravstvo.

V tem obdobju imajo ženske v menopavzi pogosto občutek pekočih ust ali jezika. Vzrok so lahko hormonske spremembe, stres, depresija, anksioznost, lahko pa tudi diabetes, pomanjkanje vitaminov B kompleksa in pomanjkanje železa. Na pregledu je dobro preveriti, ali je vzrok tudi alergija na material v protetičnih nadomestkih.

Rak ustne votline se najpogosteje pojavlja pri moških, starejših od 40 let, pojavnost pa narašča tudi pri ženskah. Vzroki so kajenje, uživanje alkohola ali HPV – humani papiloma virus. Pojavi se lahko na sluznici lic, ustnega dna, na dlesni ali na jeziku – najprej kot neboleča bela ali rdeča lisa, ki počasi napreduje v razjedo, zatrdlino ali ovirano gibljivost jezika s precejšnjimi bolečinami. Zgodnje odkrivanje na pregledu ustne votline je bistveno za prognozo preživetja.
 

Oči in zobje v 70. letih … in do stoletnice

Česar pri očeh nismo popravili v minulih letih, je v tem obdobju še bolj nujno. Če smo pretrpeli možgansko kap, so možne posledične okvare vidnega polja. Če se je siva mrena poslabšala skoraj do slepote, jo je mogoče tudi pri tej starosti odpraviti z operacijo. Najstarejša pacientka na svetu, ki so ji operirali sivo mreno, je bila stara 109 let. A se ne splača čakati do takrat – vsako leto jasnega in ostrega vida je neprecenljivo in nenadomestljivo. 

Pri tej starosti, ko slabše vidimo, roke pa niso več najbolj natančne, je težko pravilno skrbeti za ustno higieno. Na težje dostopnih mestih se med zobmi pojavi več zobne gnilobe, kar pospešita še pomanjkanje sline in hrana iz pretežno ogljikovih hidratov. Zaradi vsega napreduje še parodontalna bolezen.

Če imamo težave z izgubo zob, morda celo z brezzobostjo, lahko zobe nadomeščamo z implantati, mostički ali snemnimi protezami. Uporaba implantatov močno poveča kakovost nošenja proteze, s tem pa kakovost življenja. Proteza je v ustih trdnejša, občutek grizenja boljši, njen videz je zelo lep in naraven.

Včasih tam, kjer se prilega snemna proteza zaradi nošenja proteze, nastane vnetje sluznice. Vzrok je lahko alergija, prevelik pritisk proteze na sluznico ali neustrezna higiena. Tudi tu velja: prej, ko diagnosticiramo težavo, prej in bolj preprosto jo pozdravimo. 

Pri neustrezni higieni ust in protez, pri sistemskih boleznih (diabetes), oslabljenem imunskem odzivu (rak, HIV) in pri jemanju antibiotikov se lahko pojavi kandidoza ustne votline. Vidimo jo kot belkaste obloge, ki jih ne moremo odstraniti s sluznice in ob poskusu odstranitve zakrvavijo. Pojavi se lahko tudi v obliki vnetih ustnih kotičkov, saj so ti pogosto stalno vlažni zaradi neustrezne višine griza. 
 

Skrb zase se začne s pregledom

Večina tistega, kar gre lahko pri očeh in zobeh usodno narobe, je mogoče hitro in preprosto odpraviti v začetni fazi. Pogoj je, da nas v tej fazi pregledata izkušen okulist in zobozdravnik ter odkrijeta težavo. 

Večina nas, ko odrastemo, ne hodi več na redne preglede, ampak zdravnika obiščemo šele, ko boli in je resno, se strinjata dr. Dušan Pušnik in dr. Mojca Novljan iz Centra za obrazno zdravje Pušnik-Novljan. In vendar je pol ure na leto dovolj, da preprečimo leta bolezni, bolečin, slabega videza, otežene komunikacije ali slabe prebave. 
 

Kdaj je pametno priti na pregled oči in ustne votline?

Med 40. in 60. letom je en pregled na leto dovolj, sta prepričana dr. Pušnik in dr. Novljan. Seveda le, če nimamo bolezenskega stanja, ki zahteva pogostejše preglede, na katere nas izbrani zdravnik naroči. Po 60. letu je prav tako pametno priti na pregled vsaj enkrat na leto. Pol ure na leto je dovolj za zdravje, ki prinese mir in samozavest. Omogoča nam, da lažje uspemo v življenju. Cilj centra Pušnik-Novljan je, da nam to omogoči, z odličnim zdravjem pogleda in nasmeha.