Zdravju koristne bakterije
Črevesnim težavam, ki jih spremljata diareja in napenjanje, se lahko elegantno izognemo z dovoljšnjim vnosom pre- in probiotikov.
Odpri galerijo
Na svetu najverjetneje ni posameznika, ki se vsaj enkrat v življenju ne bi srečal s prebavnimi motnjami. Bolečine v trebuhu pogosto spremlja tudi diareja. Večina šele takrat začne razmišljati, kako rešiti prebavne težave, in pomislijo na probiotike. Gre za specifične mikroorganizme, ki pomagajo odpraviti neravnovesje v črevesni flori, za žive bakterije, ki razgrajujejo hrano, ki jo pojemo, in hkrati uničujejo škodljive mikororganizme.
Da nas ne bi presenetile črevesne težave, kot so diareja, napenjanje in zaprtje, ravnamo preventivno. Priporočljivo je jesti jogurte, ki vsebujejo probiotične bakterije, mehke sire, fermentirano mleko, kefir, tudi kislo zelje. Strokovnjaki priporočajo uživanje banan, ki ne vsebujejo le pro- in prebiotikov, temveč tudi vlaknine, ki pomagajo uravnavati prebavo. Izbiramo polnozrnat kruh in koruzo, ječmen, oves, laneno seme, čebulo in česen, stročnice, špinačo in med.
Pre- in probiotiki pozitivno vplivajo na delovanje črevesne flore.
V zadnjih letih pa ne govorimo le o probiotikih, temveč tudi o prebiotikih. Razliko med enimi in drugimi strokovnjaki razložijo takole: probiotiki so dobre bakterije, ki jih vnesemo v črevesje, da rastejo in uničujejo slabe bakterije, prebiotiki pa so neke vrste hrana za dobre bakterije – to pomeni, da pomagajo pri rasti probiotičnih bakterij, ki so že prisotne v telesu in delujejo kot neke vrste gnojilo. Za dobro delovanje črevesne flore tako potrebujemo ene in druge. To je, nadaljujejo strokovnjaki, zelo pomembno za posameznikovo splošno zdravje, saj zdravo črevesje pripomore k ojačanemu imunskemu sistemu pa tudi k zdravi telesni teži in uravnoteženi ravni sladkorja v krvi.
Banane in polnozrnat kruh
Neravnovesje v črevesni flori zelo radi porušijo antibiotiki. Zato strokovnjaki svetujejo, da se v takih primerih jemlje probiotične nadomestke, in sicer vse dokler se ne preneha jemati antibiotikov. Vse to seveda storite po nasvetu z zdravnikom.Da nas ne bi presenetile črevesne težave, kot so diareja, napenjanje in zaprtje, ravnamo preventivno. Priporočljivo je jesti jogurte, ki vsebujejo probiotične bakterije, mehke sire, fermentirano mleko, kefir, tudi kislo zelje. Strokovnjaki priporočajo uživanje banan, ki ne vsebujejo le pro- in prebiotikov, temveč tudi vlaknine, ki pomagajo uravnavati prebavo. Izbiramo polnozrnat kruh in koruzo, ječmen, oves, laneno seme, čebulo in česen, stročnice, špinačo in med.
Probiotiki, kažejo rezultati ene od raziskav, lahko vplivajo tudi na duševno zdravje. Menda naj bi ublažili simptome depresije. Avtorji raziskave iz leta 2017 sicer opozarjajo, da bi bile v zvezi s tem potrebne dodatne študije, ki bi to povezavo res potrdile.