ZDRAVJE
Zdravo življenje, manj demence
Zmanjšajmo vpliv dejavnikov tveganja, kot so pretirano uživanje alkohola, kajenje, onesnažen zrak.
Odpri galerijo
S spremembo življenjskega sloga se lahko ubranimo njenega pojava, pravijo strokovnjaki. FOTO: Wildpixel/Getty Images
Pretirano uživanje alkohola, izpostavljenost onesnaženemu zraku, poškodbe glave – vse našteto viša tveganje za razvoj demence, pravijo strokovnjaki in še, da bi kar 40 odstotkov primerov bolezni po svetu lahko odložili ali povsem preprečili, če bi upoštevali dvanajst dejavnikov tveganja.
Po svetu z demenco živi kakšnih 50 milijonov ljudi, v Sloveniji 33.000, po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije naj bi do 2030. za demenco bolehalo 82 milijonov ljudi, do 2050. pa 152 milijonov. Za bolezen za zdaj ni zdravila. In čeprav obstaja nekaj dejavnikov tveganja, na katere ne moremo vplivati, denimo geni, so številni povezani z življenjskim slogom. Demenco lahko potencialno preprečimo, pravi Gill Livingston, profesorica psihiatrije starejših z University College London, soavtorica poročila: »Marsikaj lahko naredimo, da jo preprečimo, in to v katerem koli obdobju življenja.« S spremembami načina življenja lahko zmanjšamo možnosti za nastanek te bolezni. En odstotek primerov bolezni po svetu gre pripisati pretiranemu uživanju alkohola v srednjih letih, tri odstotke poškodbam glave, dva odstotka sta povezana z izpostavljenostjo onesnaženemu zraku v starejšem obdobju življenja. Tudi debelost in pomanjkanje gibanja sta dejavnika tveganja za demenco.
Raziskava je pokazala, da incidenca demence v Evropi in Severni Ameriki pada za okoli 15 odstotkov na desetletje (najverjetneje ravno zaradi sprememb življenjskega sloga, denimo opuščanja kajenja), čeprav obenem število obolelih raste zaradi daljše življenjske dobe. Upad bolezni je zlasti opaziti med ljudmi z višjo izobrazbo in višjimi dohodki, pravi Livingstonova: »Pričakujemo, da bosta do leta 2050 dve tretjini ljudi z demenco v manj razvitih državah.«
33.000 oseb v Sloveniji ima po epidemioloških ocenah demenco.
Po svetu z demenco živi kakšnih 50 milijonov ljudi, v Sloveniji 33.000, po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije naj bi do 2030. za demenco bolehalo 82 milijonov ljudi, do 2050. pa 152 milijonov. Za bolezen za zdaj ni zdravila. In čeprav obstaja nekaj dejavnikov tveganja, na katere ne moremo vplivati, denimo geni, so številni povezani z življenjskim slogom. Demenco lahko potencialno preprečimo, pravi Gill Livingston, profesorica psihiatrije starejših z University College London, soavtorica poročila: »Marsikaj lahko naredimo, da jo preprečimo, in to v katerem koli obdobju življenja.« S spremembami načina življenja lahko zmanjšamo možnosti za nastanek te bolezni. En odstotek primerov bolezni po svetu gre pripisati pretiranemu uživanju alkohola v srednjih letih, tri odstotke poškodbam glave, dva odstotka sta povezana z izpostavljenostjo onesnaženemu zraku v starejšem obdobju življenja. Tudi debelost in pomanjkanje gibanja sta dejavnika tveganja za demenco.
Raziskava je pokazala, da incidenca demence v Evropi in Severni Ameriki pada za okoli 15 odstotkov na desetletje (najverjetneje ravno zaradi sprememb življenjskega sloga, denimo opuščanja kajenja), čeprav obenem število obolelih raste zaradi daljše življenjske dobe. Upad bolezni je zlasti opaziti med ljudmi z višjo izobrazbo in višjimi dohodki, pravi Livingstonova: »Pričakujemo, da bosta do leta 2050 dve tretjini ljudi z demenco v manj razvitih državah.«
