NA ZDRAVJE

Že en kozarček je preveč

Vpliv alkohola na krvni tlak niti najmanj ni nedolžen; zvišane vrednosti večajo tveganje za srčni infarkt in možgansko kap.
Fotografija: Raje se mu odpovejte. FOTO: Kieferpix/Getty Images
Odpri galerijo
Raje se mu odpovejte. FOTO: Kieferpix/Getty Images

Raba alkohola se povezuje z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami. Prizadeti so lahko živčevje, prebavila, srčno-žilni sistem ter drugi organi in tkiva, povečano je tveganje za razvoj nekaterih vrst raka. Povezana je z nastankom različnih kroničnih bolezni ter z večjim tveganjem za akutne zdravstvene posledice, kot so poškodbe, tudi zaradi prometnih nezgod, pomembno prispeva k neenakosti v zdravju in k slabši kakovosti življenja posameznikov in družbe kot celote,« na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) strnejo negativne učinke uživanja alkoholnih pijač.

Visokemu krvnemu tlaku pravijo tudi tihi ubijalec. FOTO: Guliver/Getty Images
Visokemu krvnemu tlaku pravijo tudi tihi ubijalec. FOTO: Guliver/Getty Images

Takšni hrani se raje izogibajte. FOTO: Kwangmoozaa/Getty Images
Takšni hrani se raje izogibajte. FOTO: Kwangmoozaa/Getty Images

Kot kaže italijanska študija Marca Vincetija z Univerze v Modeni, na telo oziroma krvni tlak negativno vpliva tudi izredno redko pitje alkohola. »Na splošno je bila vrednost sistoličnega krvnega tlaka višja za 1,25 mm Hg ob dnevni porabi dvanajstih gramov alkohola (malo pivo ali 1,25 decilitra vina). Pri 48 gramih alkohola (štiri t. i. standardne pijače) na dan je bila višja za 4,9 mm Hg,« poudarjajo raziskovalci. Diastolična vrednost se je samo pri dvanajstih gramih alkohola na dan povečala za 1,14 mm Hg, pri 48 gramih pa za 3,1 mm Hg. Sistolični krvni tlak je najvišji krvni tlak v žili ob utripu srca, diastolični pa najnižji med dvema utripoma.

Kriv nezdrav življenjski slog

Da je vsako zvišanje krvnega tlaka povezano z večjim srčno-žilnim tveganjem, so pokazale že številne znanstvene študije. Za odraslega človeka je optimalni krvni tlak, ko je sistolični nižji od 120 mm Hg, diastolični pa nižji od 80 mm Hg. Za normalnega velja, če je sistolični od 120 do 129 mm Hg, diastolični pa od 80 do 84 mm Hg. Če se giblje v območju 130–139/85–89 mm Hg, govorimo o visoko normalnem krvnem tlaku; pri posameznikih s takimi vrednostmi že obstaja verjetnost, da bodo razvili hipertenzijo.

»Zvišan krvni tlak poveča tveganje za srčno-žilni dogodek (infarkt, možgansko kap) v povprečju za od 2- do 3-krat in je vzrok za tretjino vseh aterosklerotičnih srčno-žilnih dogodkov, zaradi hipertrofije srčne mišice in poznejše dilatacije srca pa je vzrok polovice vseh oblik srčnega popuščanja,« poudarjajo na NIJZ in še, da na visok krvni tlak in njegovo naraščanje s starostjo pomembno vpliva nezdrav življenjski slog, denimo čezmerno uživanje soli, nezadostna telesna dejavnost, nezadostno uživanje zelenjave in sadja, čezmerno uživanje alkohola, čezmerna telesna masa, debelost in stres.

Vsak dan športajte! FOTO: Evgeniia Medvedeva/Getty images
Vsak dan športajte! FOTO: Evgeniia Medvedeva/Getty images

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije