Že ena lahko vodi v odvisnost

Z zdravjem in načini, kako lahko kaj obvladamo, preprečimo, pozdravimo, je povezanih veliko dilem. Precej mitov kroži o kajenju, predvsem med mladimi. Čeprav se je razširjenost kajenja med mladostniki pri nas precej znižala, jih še vedno kadi znaten delež, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). »Med 15-letniki v Sloveniji jih je 40 odstotkov že kdaj kadilo, 13 pa jih kadi vsaj enkrat na teden ali pogosteje.

Med mladostniki kroži nekaj neresnic o kajenju

Mladostniki se večinoma zavedajo, da kajenje škodi zdravju, a vendar istočasno nanje močno vplivajo različni mediji, prijatelji, filmi, kar je razlog, da med njimi kroži nekaj mitov o kajenju,« pravijo strokovnjaki NIJZ. Ne drži, da kajenje škoduje šele po več desetletjih. Številni negativni učinki se pojavijo takoj po začetku kajenja in pomembno vplivajo ne le na zdravje, ampak tudi na počutje in privlačnost. Ne povzroča le zadaha, smradu obleke in las ter razdraženega grla in oči, ampak tudi obarvanost zob in bolezni dlesni, povečuje občutek stresa, zmanjšuje telesno zmogljivost, vpliva na kašelj, pogoste okužbe dihal, rumeno-sivo obarvano kožo, prezgodnje gubanje kože in sčasoma tudi zelo resne bolezni, kot so različne vrste raka, bolezni srca in ožilja ter dihal. Prav tako ni res, da le ena cigareta na dan ali občasno kajenje ne škodi in ne vodi v odvisnost. Nikotin je ena najbolj zasvojljivih snovi, podobno kot heroin in kokain. Zasvojenost z nikotinom se lahko razvije že po nekaj pokajenih cigaretah, dolgo preden postanemo reden kadilec. Opuščanje kajenja pa je izjemno težko.


Tudi o duševnem zdravju se pojavlja veliko informacij, ki niso nujno resnične. Mitov in polresnic o shizofreniji je veliko, pravijo strokovnjaki na spletni strani www.schizophrenia.life. Ne drži, da je redka duševna motnja, zbolijo pa samo mladi. Prizadene približno enega od sto ljudi. Čeprav se običajno pojavi med 15. in 30. letom, lahko zbolite tudi pozneje v življenju. Tudi to, da shizofrenija in »razcepljena osebnost« pomeni eno in isto, ne drži. Pri shizofreniji gre za nezmožnost razlikovanja resničnosti od namišljenosti; ljudje doživljajo halucinacije, zaznavajo in občutijo stvari, ki niso resnične, pogosto pa tudi verjamejo v obstoj nadnaravnih pojavov. Ljudem z »razcepljeno osebnostjo« pa je postavljena povsem drugačna diagnoza – disociativna motnja identitete.

Mit, da cepljenje ni potrebno, če dobro skrbimo za higieno, ne drži

Veliko najrazličnejših trditev se vseskozi pojavlja tudi v povezavi s cepljenjem. Dejstvo je, da cepljenje preprečuje določene bolezni in je eden izmed najučinkovitejših zdravstvenih ukrepov. Prav s cepljenjem smo v svetu izkoreninili nekatere zelo nalezljive in hude bolezni, kot so črne kože. Mit, da cepljenje ni potrebno, če dobro skrbimo za higieno, ne drži. Dobra higiena, h kateri spada pravilno in temeljito umivanje rok s toplo vodo, lahko pomaga preprečevati bolezni, a večina povzročiteljev se širi ne glede na to, kako čisti smo. Tudi trditev, da v Evropi, ker je večina bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, izkoreninjena, potreb po cepljenju ni, ne drži.


Tudi v Evropi se še pojavljajo bolezni, ki jih lahko preprečujemo s cepljenjem. Ker je v številnih evropskih državah cepljenih manj kot 95 odstotkov prebivalcev, se lahko bolezni spet pojavijo. Ravno v zadnjih letih znova zaznavamo večje izbruhe ošpic v številnih evropskih državah. Pomen cepljenja kot učinkovite in varne zaščite pred nalezljivimi boleznimi se kaže tudi v aktualni pandemiji covida-19. Z odmerkom lahko zmanjšamo število zbolelih za covidom-19, preprečimo težke zaplete, hospitalizacije in smrti ter pripomoremo k razbremenitvi zdravstvenega sistema.