Žegen kar po televiziji

Slovenci radi praznujemo, med drugim tudi veliko noč, po mnenju mnogih največji krščanski praznik. Praznujejo jo pravzaprav vsi, tudi zaradi velikonočnih dobrot, ki morajo biti seveda blagoslovljene. Šunka ali šink, hren, potica, kruh ter pobarvana in okrašena jajca, torej pirhi, pisanice ali remenke, so sestavni del žegna, ki ga po navadi na veliko soboto nesemo v bližnjo cerkev k blagoslovu.


Letos bodo velikonočni prazniki zaradi širjenja okužbe z novim koronavirusom drugačni, čeprav si vsi – vsak po svoje – prizadevajo, da bi duh praznika ostal in da bi veliko noč kljub trenutnim razmeram praznovali kot sicer. A že ta konec tedna v cerkvah ne bo klasičnega blagoslova butaric in butar, ljubenskih potic, njihovih značilnih izdelkov iz zelenja, primorskih palm, ki jih spletajo iz oljčnih vejic, ter vrste drugih znanilcev začetka velikonočnega časa.

Po priporočilih Slovenske škofovske konference bo župnik opravil blagoslov zelenja v zaprti cerkvi brez navzočnosti vernikov. Ti naj doma pripravijo zelenje (z vrtov, butare) in ga blagoslovijo z blagoslovljeno vodo. Duhovniki blagoslovljenega zelenja ne smejo deliti vernikom ali jim ga na določenem mestu pustiti na razpolago, saj bi se lahko tako širila epidemija.

Praznovanje velike noči, kot ga poznamo danes, je dokaj mlado. Ustrezna poročila iz 16. stoletja iz raznih evropskih dežel že poročajo o rdeče pobarvanih jajcih. Vendar so bila v tem času jajca samo pobarvana. Pisana jajca se posamezno pojavljajo šele v 17. stoletju. Zlata doba krašenja jajc je nastopila z barokom in rokokojem. Viri izpričujejo bogatejše krašenje jajc in z njim povezane navade le za zgornje družbene plasti. Znanje o poslikanih ali drugače okrašenih, ne samo pobarvanih jajcih v Evropi kaže, da so bila med kmečkim prebivalstvom v splošnejši navadi šele v 19. stoletju. Prvo poročilo o njihovem krašenju med slovenskim kmečkim prebivalstvom je iz 17. stoletja.

Jajca, ki jih z barvanjem, risanjem, pisanjem in drugimi tehnikami preoblikujemo v pirhe, pisanice ali remenke, imajo izjemno in večpomensko vlogo ob praznovanju velike noči. Človeška domišljija nima meja, ko gre za izjemno ustvarjalnost vseh tistih, ki so poskušali tako ali drugače razumeti jajčno lupino kot površino za poslikavo. Izpod rok gospodinj in tudi moških predstavnikov so nastajale in še nastajajo prave umetnine, ki bi jih lahko primerjali z mojstrovinami najvidnejših likovnih ustvarjalcev.
Letos svojih pripravljenih jedi, torej pirhov, šunk, hrena, kruha in potic, ne bomo polagali v pripravljene košare ali jerbase ter jih prekrili s prtom z značilnimi velikonočnimi simboli. Precej drugačen bo tudi čas od velikega četrtka do velikonočnega ponedeljka. Tako škofje vabijo vse vernike, da pripravijo velikonočna jedila in se udeležijo televizijskega prenosa blagoslova velikonočnih jedil iz mariborske stolnice, ki bo na TV SLO 1 predvidoma ob 15. in 17. uri. Duhovniki opravijo blagoslov jedil iz zaprtih župnijskih cerkva brez navzočnosti vernikov za vso župnijo in za vse podružnice. Verniki lahko doma sami spoštljivo blagoslovijo jedila.


Velikonočni zajtrk bo letos potekal v krogu družine – tako kot po navadi, žal pa ne bo družinskega srečanja in ne iger s pirhi, ki jih v zadnjih letih oživljajo po raznih koncih Slovenije. Praznik Kristusovega vstajenja naj v letošnjih izjemnih razmerah ne bo drugačen kot sicer, predvsem pa naj poteka v duhu »ostani doma – ostani zdrav«.