Žeja je opozorilni znak

Temperature še niso poletne, a kot napovedujejo nekateri meteorologi, bodo prihodnji meseci izjemno, celo peklensko vroči. In čeprav mnogi ob tem najprej pomislijo na poležavanje na plaži in izlete v naravi, naj bo preudarnost na prvem mestu. Vročina je lahko ob nespametnem ravnanju tudi zelo nevarna, in to tako za tiste s kroničnimi boleznimi, majhne otroke in starostnike kot tudi povsem zdrave ljudi.

Obremenjeno srce

»Za večino ljudi velja, da je bolje, če se v zelo vročih in soparnih dneh zadržujejo v hladnih prostorih,« pojasnjuje prim. mag. Nadja Ružić Medvešček, dr. med., iz Medicinskega centra Barsos. »Še posebno so taki dnevi nevarni za starostnike in bolnike s kroničnimi boleznimi. Sem spadajo srčno-žilni, sladkorni, pljučni in ledvični bolniki, bolniki s povišanim krvnim tlakom, povišano telesno temperaturo, obsežnimi spremembami kože pa tudi osebe s čezmerno telesno težo in tiste, ki pijejo večje količine alkohola. Zelo ogroženi so dojenčki in otroci, saj še nimajo dovolj razvitih mehanizmov uravnavanja telesne temperature.«


Izjemno naporni in nevarni so takšni dnevi za srčne bolnike, poudarja: »Ob visokih zunanjih temperaturah so srce, obtočila in dihalni aparat znatno bolj obremenjeni kot sicer. Malo je ljudi, ki se veselijo zelo vročih in soparnih dni. V vročini se razširijo drobne žile v koži, pretok krvi se poveča, srce mora črpati več krvi. Zdravo srce tak napor zmore, bolno pa težje, včasih celo odpove.« Zaradi visoke temperature okolja, motenega oddajanja toplote, še zlasti ob visoki vlažnosti zraka, ali ob intenzivni telesni aktivnosti lahko nadzor telesne toplote odpove, opozarja sogovornica: »Žeja je opozorilni znak, ki nas sili k povečanemu pitju in je posledica čezmernega potenja in izsušitve. Starejši žeje kljub hudi izsušenosti pogosto ne čutijo. Pregrevanje telesa se sprva kaže kot utrujenost, šibkost, omotica, glavobol in zmanjšanje sposobnosti koncentracije. Pulz je pospešen in šibak, dihanje pospešeno. Krči mišic, siljenje na bruhanje in bruhanje so resni znaki. Če se bolnik in njegova okolica ne odzovejo, se pojavijo težave v obliki vročinskega edema (otekanje gležnjev), vročinskih rdečkastih in srbečih izpuščajev in vročinskih krčev.

Vročinska kap se kaže z zvišano telesno temperaturo (hipertermija nad 40 stopinj Celzija) in motnjami zavesti.« V tujini smo ob pregretem bolniku pozorni tudi na morebitno nalezljivo vročinsko bolezen, a bo verjetnost zaradi omejenih zmožnosti potovanj ob pandemiji za to manjša, pristavlja prim. mag. Ružić Medveščkova, vsekakor pa nujni ukrepi zajemajo pravilno in pravočasno ohlajevanje ter nadomeščanje tekočine, v hujših stanjih z dodatkom elektrolitov, primerni so, denimo, športni napitki ali slana rehidracijska tekočina: »Včasih je potrebno celo intravenozno nadomeščanje tekočine. Vročinska kap se lahko konča smrtno, pa tudi s trajnimi telesnimi in funkcijskimi okvarami, zato je pomembno takojšnje ukrepanje že ob sumu na pregretje. Še bolje se je seveda pregrevanju izogniti.«

Pijmo več vode

Kako, vemo vsi, a je pred poletjem vendarle nujno ponoviti: »Poskrbimo, da je v bivalnih prostorih hladno. Zračimo jih ponoči ali zgodaj zjutraj, čez dan oken ne odpiramo in prostore zatemnimo. Uporabljamo ventilatorje ali klimatsko hlajenje, večkrat na dan se ohladimo s hladnejšo prho ali kopanjem. Če je doma prevroče, se lahko umaknemo v javne prostore, ki so klimatsko hlajeni, na primer knjižnice ali trgovske centre. Klimatsko hlajenje sicer je rešitev, a nikoli ne sedimo neposredno pod izvorom hladnega zraka.« Glavni telesni mehanizem hlajenja je potenje, poudarja: »Zato si nadenemo lahka, ohlapna in svetla oblačila, ker olajšajo izhlapevanje potu in zmanjšajo segrevanje telesa. Tudi obutev naj bo zračna. Pri gibanju na prostem uporabimo pokrivalo in sončna očala. Hrana naj bo lahko prebavljiva, obroki majhni. Izogibajmo se alkoholu in kofeinu. Pijemo več tekočine kot sicer, najbolje vode. Bodimo pozorni na količino urina – dehidracija se kaže z majhno količino temnega urina. Avtomobila ne parkiramo na soncu. Preden sedemo v razgret avtomobil, ga prezračimo. Vsekakor pa v zaprtem avtu ne smemo pustiti oseb, ki si same ob pregretju ne morejo pomagati (otroci, šibki starejši), pa tudi živali ne!«

Kdor redno uživa zdravila, naj bo še posebno previden, kajti nekatera sredstva, kot so betablokatorji, antihistaminiki in antidepresivi, motijo uravnavanje telesne temperature, še polaga na srce sogovornica, zato je treba odmerke ustrezno prilagoditi.