ŠPINAČA
Zelena varuhinja zdravja
Špinača je eno redkih živil, bogatih z vitaminom K, ki je pomemben za zdravje kosti, pomaga tudi ohranjati zdravje oči.
Odpri galerijo
FOTO: Guliver/Getty Images
Ta zelena zelenjava s svojo delikatno strukturo in izrazito barvo je polna hranil. Čeprav lahko špinačo kupujemo vse leto, je najboljša spomladi, ko je njen okus najboljši.
Špinačo, ki jo je tako zelo rad jedel Popaj, današnji otroci ga skorajda ne poznajo, so najprej gojili v Perziji, v sedmem stoletju je prišla na Kitajsko kot darilo nepalskega kralja, v Evropi smo jo začeli gojiti v 11. stoletju. Slavni francoski kraljici Katarini Medičejski je bila tako všeč, da je kuharjem ukazala, naj jo postrežejo ob vsakem obroku.
Nič čudnega, ko pa, kot rečeno, vsebuje polno hranil. Špinača je bogata s klorofilom, proteini, železom, magnezijem, fosforjem, kalijem in kalcijem, tudi cinkom in selenom, vitamini A, K, C, B1, B2, B3, B6, E.
Zelena listnata zelenjava pomaga telesu ohranjati zadostno raven kalcija, ta je nujno hranilo za ženske na pragu menopavze, vsak dan bi ga morale uživati vse ženske z osteoporozo. Skodelica kuhane špinače (približno 180 gramov) vsebuje šestkratni priporočeni vsakodnevni vnos vitamina K, ki je prav tako pomemben za kosti.
Poleg tega spodbuja prebavo in preprečuje zaprtje, skodelica vsebuje 20 odstotkov prehranskih vlaknin, in ker vsebuje le malo kalorij, pomaga pri hujšanju. Nekatere raziskave so pokazale, da redno uživanje špinače niža tveganje za nastanek raka, v boju proti tej bolezni pomagajo vitamina A in C, vlaknine, folna kislina, magnezij in 13 različnih flavonoidov, špinača je bogata tudi s karotenoidi, ki imajo protivnetne učinke.
Ker so vnetni procesi eden od vzrokov za nastanek rakavih obolenj, so snovi s protivnetnim delovanjem pomembne pri preprečevanju nastanka in razširjanja rakavih obolenj. Raziskave so pokazale, da špinača zavira nadaljnji razvoj in rast rakavih celic želodca ter upočasnjuje nastanek raka kože.
Normalizira raven sladkorja v krvi, izboljšuje funkcijo možganov, je tudi odlična preventiva pred slabokrvnostjo. Bogata je s kalijem in siromašna z natrijem, navedeni odnos pa je pomemben za normalen krvni tlak, kalij ga niža, natrij viša, pri nižanju hipertenzije pomaga tudi folna kislina. Špinača je polna luteina, ki močno varovalno deluje na makulo, dodatek luteina v naši prehrani torej varuje in ohranja vid, zanj je pomemben tudi vitamin A, ki obenem krepi imunski sistem.
Vitamin B v špinači pomaga ohranjati napeto kožo, jo varuje pred škodljivimi UV-žarki in tudi pred stanjem, torej skrbi za mladosten videz.
FOTO: Guliver/Getty Images
Špinačo, ki jo je tako zelo rad jedel Popaj, današnji otroci ga skorajda ne poznajo, so najprej gojili v Perziji, v sedmem stoletju je prišla na Kitajsko kot darilo nepalskega kralja, v Evropi smo jo začeli gojiti v 11. stoletju. Slavni francoski kraljici Katarini Medičejski je bila tako všeč, da je kuharjem ukazala, naj jo postrežejo ob vsakem obroku.
Nič čudnega, ko pa, kot rečeno, vsebuje polno hranil. Špinača je bogata s klorofilom, proteini, železom, magnezijem, fosforjem, kalijem in kalcijem, tudi cinkom in selenom, vitamini A, K, C, B1, B2, B3, B6, E.
Zelena listnata zelenjava pomaga telesu ohranjati zadostno raven kalcija, ta je nujno hranilo za ženske na pragu menopavze, vsak dan bi ga morale uživati vse ženske z osteoporozo. Skodelica kuhane špinače (približno 180 gramov) vsebuje šestkratni priporočeni vsakodnevni vnos vitamina K, ki je prav tako pomemben za kosti.
Poleg tega spodbuja prebavo in preprečuje zaprtje, skodelica vsebuje 20 odstotkov prehranskih vlaknin, in ker vsebuje le malo kalorij, pomaga pri hujšanju. Nekatere raziskave so pokazale, da redno uživanje špinače niža tveganje za nastanek raka, v boju proti tej bolezni pomagajo vitamina A in C, vlaknine, folna kislina, magnezij in 13 različnih flavonoidov, špinača je bogata tudi s karotenoidi, ki imajo protivnetne učinke.
Najbolj okusna je mlada, tako jemo tudi surovo.
Ker so vnetni procesi eden od vzrokov za nastanek rakavih obolenj, so snovi s protivnetnim delovanjem pomembne pri preprečevanju nastanka in razširjanja rakavih obolenj. Raziskave so pokazale, da špinača zavira nadaljnji razvoj in rast rakavih celic želodca ter upočasnjuje nastanek raka kože.
Normalizira raven sladkorja v krvi, izboljšuje funkcijo možganov, je tudi odlična preventiva pred slabokrvnostjo. Bogata je s kalijem in siromašna z natrijem, navedeni odnos pa je pomemben za normalen krvni tlak, kalij ga niža, natrij viša, pri nižanju hipertenzije pomaga tudi folna kislina. Špinača je polna luteina, ki močno varovalno deluje na makulo, dodatek luteina v naši prehrani torej varuje in ohranja vid, zanj je pomemben tudi vitamin A, ki obenem krepi imunski sistem.
Špinača je odlična za imunski sistem in metabolizem, je protivnetno sredstvo.
Vitamin B v špinači pomaga ohranjati napeto kožo, jo varuje pred škodljivimi UV-žarki in tudi pred stanjem, torej skrbi za mladosten videz.
