Zelene uporabimo kot zrele

Deževje in nizke temperature, ki so po vročem obdobju napovedali jesen, onemogočajo dozorevanje nekaterih vrtnin, zlasti paradižnika. Po mnogo vrtovih je ostalo obilje zelenih plodov, ki na vrtu nimajo več razmer, da bi vsaj nekoliko pordeli. Nekoč je veljalo, da so zeleni paradižniki strupeni, zato so jih vrtnarji praviloma kar s celimi rastlinami vred zavrgli, denimo na kompost.

Če gre le za nekaj plodov, si s tem ne belimo glave, če pa jih je ostalo več kilogramov, jih je škoda zavreči. Če jim zagotovimo primerne razmere, bodo plodovi še nekoliko dozoreli, porabimo pa lahko tudi zelene. Te lahko spravimo na dva načina, v vsakem primeru je dobro, da jih potrgamo še pred mrazom.

Če imamo ustrezen prostor, na primer garažo ali klet, lahko izruvamo cele rastline s plodovi vred in jih obesimo pod strop. V približno dveh tednih naj bi plodovi dozoreli, a seveda ne smemo pričakovati, da bodo žareče rdeči kot tisti, ki so bili poleti na vrtu deležni toplega sonca, se pa bodo nekoliko obarvali in omehčali. Primerni bodo predvsem za kuhanje, manj za solate. Preden rastline izruvamo, pregledamo plodove in bolne ali poškodovane odstranimo. Če rastlin nimamo kam obesiti, zdrave in nepoškodovane plodove potrgamo in naložimo v zabojčke. Pokrijemo jih s papirjem, ki bo preprečil uhajanje plina etena, ki pospešuje zorenje. Med paradižnike lahko položimo tudi nekaj jabolk, ki prav tako pospešijo zorenje. Zabojčke postavimo v svetel in topel, vendar neosončen prostor, temperatura naj bo do 25 stopinj. Vsakih nekaj dni paradižnik pregledamo in poberemo zrele plodove, če je vmes kakšen nagnit, ga seveda odstranimo.

Lahko pa preskočimo opisane faze zorenja in zelene paradižnike kar takoj porabimo v kuhinji. Za skeptike pojasnimo, da sicer vsebujejo solanin in tomatin, vendar v tako majhnih količinah, da bi ga morali pojesti res veliko, da bi nam škodilo. Torej jih lahko brez skrbi uživamo, če so nam seveda všeč. Zeleni paradižnik je primeren za kuhanje, iz njega pripravimo odlične sladke in slane jedi. Predelamo ga v omako, marmelado ali čatni, namaz, vložimo v kis. Zlasti se obnese v kombinaciji z drugo zelenjavo, na primer papriko, zeljem, čebulo in fižolom. Lahko jih spaniramo in ocvremo, podobno kot bučke, jajčevce ali polpete, v hladnih dneh pa skuhamo krepko paradižnikovo juho. Čeprav zeleno.