JASNO IN GLASNO
Zelenjava v skrinji počaka na dolge zimske mesece
Obilje na vrtu in v sadovnjaku prinaša presežek pridelkov, ki jih na različne načine spravimo za zimo.
Odpri galerijo
Za zamrzovanje uporabimo le povsem sveže, zrele in zdrave vrtnine. FOTO: Guliver/Getty Images
Vrhunec vrtnarske sezone ponuja številne presežke pridelka. Ko je vrt v najbolj bujnem zorenju, pogosto vsega ne moremo pojesti sproti, četudi delimo s prijatelji in sosedi. Kdor ima voljo in čas pa nekaj znanja, bo zelenjavo in sadje, ki ostajata, namesto da bi ju pustil propasti, spremenil v različne shranke, ob katerih uživamo jeseni in pozimi. Seveda lahko vrtnine tudi kupimo pri preverjenem vrtnarju, če nimamo svojega pridelka.
Skorajda vse vrtnine lahko na ta ali oni način shranimo in jim tako podaljšamo uporabnost. Med najpogostejše in tudi najbolj preproste načine spada zamrzovanje, ki tudi manj spretnim in zagnanim gospodinjam in gospodinjcem omogoča, da naredijo lastno ozimnico brez kuhanja in vlaganja v steklenice.
Pridelke zamrzujemo sproti, kakor dozorevajo, izberemo vedno le svežo, povsem zrelo in seveda zdravo zelenjavo.
Pred zamrzovanjem jo očistimo, po potrebi olupimo in narežemo na poljubne enakomerne kose. Večino vrtnin blanširamo, to je nekaj minut prekuhamo v vreli vodi ali sopari. S tem uničimo encime, ki vplivajo na spremembo zelenjave. Ohlajeno spravimo v nepredušne plastične posode ali plastične vrečke. Zamrzujemo lahko skoraj vso zelenjavo, grah, stročji fižol, brokoli, cvetačo, korenje, špinačo, blitvo, mlado koruzo, brstični ohrovt ... Določenih vrtnin ne blanširamo, zlasti ne buč in paradižnika. Prav tako ne blanširamo sadja, ki ga večino lahko zamrznemo, na primer jagode, maline, kosmulje, ribez, tudi marelice in breskve.
Zamrznjeno zelenjavo in sadje moramo porabiti v osmih do desetih mesecih, to pa je ravno prav, da bosta brez težav zdržala do prihodnje sezone. Vedeti sicer moramo, da tako pripravljena zelenjava in sadje izgubita nekaj vitaminov in hranljivih vrednosti, vendar pa sta gotovo boljša od tistega, kar kupimo pozimi, uvoženo od bogve kod.
Če pridelke spravljamo v plastične vrečke, velja razmisliti o varilniku folije ali aparatu za vakuumiranje, saj bodo tako spravljena živila še obstojnejša. Ne glede na to, ali jih spravimo v vrečke ali plastične posode, poskrbimo, da bo v zamrzovalniku vladal red. Na vsak paket zapišemo, kaj je v njem in kdaj smo ga pripravili. Tudi zlagamo jih sistematično, kar je v skrinji malo težje, ker nima predalov, v zamrzovalni omari pa so lahko živila res pregledno zložena.
Skorajda vse vrtnine lahko na ta ali oni način shranimo in jim tako podaljšamo uporabnost. Med najpogostejše in tudi najbolj preproste načine spada zamrzovanje, ki tudi manj spretnim in zagnanim gospodinjam in gospodinjcem omogoča, da naredijo lastno ozimnico brez kuhanja in vlaganja v steklenice.
Pridelke zamrzujemo sproti, kakor dozorevajo, izberemo vedno le svežo, povsem zrelo in seveda zdravo zelenjavo.
Večino zelenjave pred zamrzovanjem blanširamo.
Pred zamrzovanjem jo očistimo, po potrebi olupimo in narežemo na poljubne enakomerne kose. Večino vrtnin blanširamo, to je nekaj minut prekuhamo v vreli vodi ali sopari. S tem uničimo encime, ki vplivajo na spremembo zelenjave. Ohlajeno spravimo v nepredušne plastične posode ali plastične vrečke. Zamrzujemo lahko skoraj vso zelenjavo, grah, stročji fižol, brokoli, cvetačo, korenje, špinačo, blitvo, mlado koruzo, brstični ohrovt ... Določenih vrtnin ne blanširamo, zlasti ne buč in paradižnika. Prav tako ne blanširamo sadja, ki ga večino lahko zamrznemo, na primer jagode, maline, kosmulje, ribez, tudi marelice in breskve.
Zelenjavo in sadje spravimo v zaprte plastične posode ali vrečke. FOTO: Guliver/Getty Images
Zamrznjeno zelenjavo in sadje moramo porabiti v osmih do desetih mesecih, to pa je ravno prav, da bosta brez težav zdržala do prihodnje sezone. Vedeti sicer moramo, da tako pripravljena zelenjava in sadje izgubita nekaj vitaminov in hranljivih vrednosti, vendar pa sta gotovo boljša od tistega, kar kupimo pozimi, uvoženo od bogve kod.
Če pridelke spravljamo v plastične vrečke, velja razmisliti o varilniku folije ali aparatu za vakuumiranje, saj bodo tako spravljena živila še obstojnejša. Ne glede na to, ali jih spravimo v vrečke ali plastične posode, poskrbimo, da bo v zamrzovalniku vladal red. Na vsak paket zapišemo, kaj je v njem in kdaj smo ga pripravili. Tudi zlagamo jih sistematično, kar je v skrinji malo težje, ker nima predalov, v zamrzovalni omari pa so lahko živila res pregledno zložena.
