SLABOKRVNOST
Železa primanjkuje tretjini Zemljanov
Najpogostejši vzroki anemije so pomanjkanje železa, vitamina B12 ali folne kisline, krvavitve in hemoliza ter številne sodobne kronične bolezni, ki vodijo v anemijo.
Odpri galerijo
Ob mednarodnem dnevu pomanjkanja železa, 26. novembru, je stroka opozarjala na vlogo tega ključnega minerala in na njegov pomen za naše zdravje in dobro počutje. Če železa primanjkuje, naše telo ne deluje optimalno, saj mineral sodeluje pri tvorjenju rdečih krvnih celic, delovanju srca in skeletnih mišic, pri odzivu na okužbe, ohranjanju ravni energije in normalnem delovanju možganov.
Pomanjkanje železa se pojavlja pri kar tretjini svetovnega prebivalstva, ker pa je lahko anemija povezana tudi s kardio-vaskularnim zdravjem, velja posebno pozornost nameniti bolnikom s srčnim popuščanjem, je ob mednarodnem dnevu poudaril prim. Matija Cevc, dr. med., s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije: »Kakšne težave ima posamezni bolnik s slabokrvnostjo, je odvisno od tega, kako močno je ta izražena, tj. kako nizko raven hemoglobina v krvi ima, in pa tudi od vzroka anemije, saj je slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa pogosto posledica druge bolezni, kot so npr. krvavitve v prebavno cev ob razjedah ali pa rakavih obolenjih, vnetnih črevesnih boleznih ipd. Velikokrat je posledica nezadostnega prehajanja železa v telo zaradi okvare transporta železa, lahko pa pomanjkanja razpoložljivega železa zaradi neustrezne prehrane. S kakšnimi težavami se slabokrvni bolnik sooča, je odvisno od izraženosti oziroma stopnje anemije in od hitrosti njenega nastanka. Pri postopoma nastali slabokrvnosti bolniki tožijo o hitri utrudljivosti, splošni nemoči, hitrem utripu srca, težki sapi, šumenju v ušesih, zaspanosti, oteženi koncentraciji, prebavnih težavah, spolni nemoči, motnji menstrualnega cikla ipd. Če pa slabokrvnost nastane hitro, npr. ob nenadni obilni krvavitvi, pa je lahko posledica zelo dramatična in se zaplete tudi z izgubo zavesti in celo smrtjo.«
Železo je pomemben kofaktor pri prenosu kisika po krvi, saj veže kisik na hemoglobin v rdečih krvničkah, pojasnjuje tudi Miran Golub, mag. farmacije, predsednik Lekarniške zbornice Slovenije: »Sodeluje tudi pri celičnem dihanju in presnovi aminokislin, maščob, alkohola, vitamina A in sulfitov ter v številnih drugih reakcijah. Železo je mineral, ki ga potrebujemo vsi, še posebno vsi tisti, ki so bolj telesno dejavni. Je tudi sestavni del mioglobina, druge krvne molekule, ki kisik prenaša po mišicah.« Okvirne normalne vrednosti hemoglobina znašajo pri moških 130–170 g/l, pri ženskah pa 120–150 g/l. »Če so vrednosti hemoglobina pod spodnjimi referenčnimi vrednostmi, govorimo o anemiji. Novorojenčki, majhni otroci, ženske od pubertete do menopavze zaradi menstruacije, aktivni športniki, starostniki in bolniki po okrevanju ter krvodajalci potrebujejo večje količine železa na dan kot preostali. Tudi ženske v nosečnosti imajo potrebo po železu dvakrat večjo kot normalno. Ob hudem pomanjkanju lahko posledice utrpi tudi otrok. Poveča se lahko tveganje za prezgodnji porod, otrok ima lahko nizko porodno težo,« poudarja Golub.
Kot je pojasnila prof. dr. Irena Preložnik Zupan, spec. internist in hematolog, KO za hematologijo UKC Ljubljana, bolnike z anemijo srečujejo na različnih področjih medicine, saj anemija v večini primerov spremlja druga obolenja, redko gre za samostojno bolezen: »Najpogostejši vzroki so pomanjkanje železa, vitamina B12 ali folne kisline, krvavitve in hemoliza ter številne sodobne kronične bolezni, ki vodijo v anemijo. Zato ob ugotovitvi anemije vedno presodimo, ali gre za pomanjkanje železa, vitamina B12 ali folne kisline, in pomanjkanje nadomestimo, hkrati vedno poskrbimo za ustrezno diagnostiko in zdravljenje spremljajočih bolezni, ki so najpogosteje krivec za pojav anemije.«
S pravilno izbiro prehrane in sveže pripravljenih rednih obrokov lahko pomagamo preprečevati pomanjkanje železa v telesu: lažje in bolj učinkovito se absorbira hemsko železo, ki ga najdemo v mesu, ribah in morskih sadežih. Nehemsko, ki se nekoliko slabše absorbira v naše telo, pa najdemo v semenih, žitih, oreščkih in zeleni listnati zelenjavi.
Rizični veganiMiran Golub, mag. farmacije, predsednik Lekarniške zbornice Slovenije: v rizično skupino zaradi pomanjkanja železa spadajo predvsem vegani (prenizek prehranski vnos železa), otroci (pospešena rast poveča potrebe po železu), nosečnice (povečane potrebe po železu) in ženske v rodni dobi. Zaradi pomanjkanja vitamina B12 so najbolj ogroženi vegani in čezmerni pivci alkoholnih pijač.
Pomanjkanje železa se pojavlja pri kar tretjini svetovnega prebivalstva, ker pa je lahko anemija povezana tudi s kardio-vaskularnim zdravjem, velja posebno pozornost nameniti bolnikom s srčnim popuščanjem, je ob mednarodnem dnevu poudaril prim. Matija Cevc, dr. med., s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije: »Kakšne težave ima posamezni bolnik s slabokrvnostjo, je odvisno od tega, kako močno je ta izražena, tj. kako nizko raven hemoglobina v krvi ima, in pa tudi od vzroka anemije, saj je slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa pogosto posledica druge bolezni, kot so npr. krvavitve v prebavno cev ob razjedah ali pa rakavih obolenjih, vnetnih črevesnih boleznih ipd. Velikokrat je posledica nezadostnega prehajanja železa v telo zaradi okvare transporta železa, lahko pa pomanjkanja razpoložljivega železa zaradi neustrezne prehrane. S kakšnimi težavami se slabokrvni bolnik sooča, je odvisno od izraženosti oziroma stopnje anemije in od hitrosti njenega nastanka. Pri postopoma nastali slabokrvnosti bolniki tožijo o hitri utrudljivosti, splošni nemoči, hitrem utripu srca, težki sapi, šumenju v ušesih, zaspanosti, oteženi koncentraciji, prebavnih težavah, spolni nemoči, motnji menstrualnega cikla ipd. Če pa slabokrvnost nastane hitro, npr. ob nenadni obilni krvavitvi, pa je lahko posledica zelo dramatična in se zaplete tudi z izgubo zavesti in celo smrtjo.«
Redko je samostojna bolezen
Železo je pomemben kofaktor pri prenosu kisika po krvi, saj veže kisik na hemoglobin v rdečih krvničkah, pojasnjuje tudi Miran Golub, mag. farmacije, predsednik Lekarniške zbornice Slovenije: »Sodeluje tudi pri celičnem dihanju in presnovi aminokislin, maščob, alkohola, vitamina A in sulfitov ter v številnih drugih reakcijah. Železo je mineral, ki ga potrebujemo vsi, še posebno vsi tisti, ki so bolj telesno dejavni. Je tudi sestavni del mioglobina, druge krvne molekule, ki kisik prenaša po mišicah.« Okvirne normalne vrednosti hemoglobina znašajo pri moških 130–170 g/l, pri ženskah pa 120–150 g/l. »Če so vrednosti hemoglobina pod spodnjimi referenčnimi vrednostmi, govorimo o anemiji. Novorojenčki, majhni otroci, ženske od pubertete do menopavze zaradi menstruacije, aktivni športniki, starostniki in bolniki po okrevanju ter krvodajalci potrebujejo večje količine železa na dan kot preostali. Tudi ženske v nosečnosti imajo potrebo po železu dvakrat večjo kot normalno. Ob hudem pomanjkanju lahko posledice utrpi tudi otrok. Poveča se lahko tveganje za prezgodnji porod, otrok ima lahko nizko porodno težo,« poudarja Golub.
Anemijo ima 10 odstotkov ljudi, starejših od 65 let, in od 20 do 25 odstotkov ljudi, starejših od 85 let.
Kot je pojasnila prof. dr. Irena Preložnik Zupan, spec. internist in hematolog, KO za hematologijo UKC Ljubljana, bolnike z anemijo srečujejo na različnih področjih medicine, saj anemija v večini primerov spremlja druga obolenja, redko gre za samostojno bolezen: »Najpogostejši vzroki so pomanjkanje železa, vitamina B12 ali folne kisline, krvavitve in hemoliza ter številne sodobne kronične bolezni, ki vodijo v anemijo. Zato ob ugotovitvi anemije vedno presodimo, ali gre za pomanjkanje železa, vitamina B12 ali folne kisline, in pomanjkanje nadomestimo, hkrati vedno poskrbimo za ustrezno diagnostiko in zdravljenje spremljajočih bolezni, ki so najpogosteje krivec za pojav anemije.«
Največ železa vsebujejo živila, kot so polnozrnate žitarice, stročnice, oreščki, zelenolistna zelenjava (špinača, blitva, ohrovt), sezamova semena, tofu, suho sadje, drobovina, mehkužci, sladilo melasa, pravi kakav in temna čokolada.
S pravilno izbiro prehrane in sveže pripravljenih rednih obrokov lahko pomagamo preprečevati pomanjkanje železa v telesu: lažje in bolj učinkovito se absorbira hemsko železo, ki ga najdemo v mesu, ribah in morskih sadežih. Nehemsko, ki se nekoliko slabše absorbira v naše telo, pa najdemo v semenih, žitih, oreščkih in zeleni listnati zelenjavi.