OKUSI
Železna ponev in polpeti (RECEPT)
Primerna je za lenuhe, ker je ni treba prati; vode v bistvu ne mara, tudi detergentov ne prenese.
Odpri galerijo
FOTO: Hana Splichal
Čakam, da me kdo vpraša, kateri je moj najljubši kuharski pripomoček ali recimo brez česa v kuhinji ne bi mogla ali kaj bi vzela s seboj, če bi šla kuhat v drugo kuhinjo. Ponev. Moj odgovor na vsa tri vprašanja je ponev. Seveda gre za posebno ponev, železno. Ne znam si predstavljati, da je ne bi imela, kadar želim kar koli speči. Ne rečem, za pripravo enolončnice je ne potrebujem. Za kuhanje krompirja in polente tudi ne. Čisto nujna pa postane, ko imam v mislih peko.
Izbira in nakup ponve ni najbolj preprosta stvar. Včasih sem imela skladovnico ponev, drugo na drugi, ko sem jo potrebovala, pa mi ni bila nobena preveč pri srcu. Dolgo sem jih preizkušala, preden sem končno odkrila pravo. Teflonske so brez dvoma najslabša izbira. Takoj ko je bila malo spraskana, kar se pač zgodi, sem jo nesla med odpadke. In teh ponev ni bilo malo, me je kar sram. Triler, posnet po resničnih dogodkih, Kalne vode (Dark Waters), primeren za neko deževno popoldne, bo morda izselil teflonske ponve tudi iz vaše kuhinje. Naježim se, ko jo vidim v kakšni luštni kuhinji, kjer je vse eko in zdravo. Nihče ne mara poslušati nenaročenih nasvetov, in to skoraj vedno upoštevam. Pri teflonski ponvi, ki že malo cveti, pa se ne vzdržim komentarja. Ne bi se počutila v redu, če bi bila tiho. Ni pa težava le v poškodovanem teflonu. Skoraj nova teflonska ponev je oddajala takšen vonj, da je šla tista palačinka naravnost na kompost. Potem sem zajela sapo in odpredavala svoje. Se kdaj vprašate, kako so pred letom 1960 sploh spekli recimo omleto, palačinko? Šele po tem letu je prišel ameriški izum, nonstick happy pan, v vsako gospodinjstvo. Prej so bile železne ponve čisto v redu. In še danes so.
Pol ovsenih kosmičev in lan fino zmeljite v kavnem mlinčku. Zmešajte s preostalimi kosmiči in navlažite s 50 ml vode. Premešajte in pustite tako približno pol ure. Rdečo lečo pokrito kuhajte v 100 ml vode pri nizki temperaturi, da komaj opazno vre. Solite in obarvajte s kurkumo. V dobrih desetih minutah bo razkuhana. Olupljeno bučo grobo naribajte, solite z začimbno mešanico, poprajte in dodajte čili po okusu. Zmešajte namočene kosmiče, razkuhano lečo s tekočino vred in naribano bučo. Pregnetite in pustite kakšnih deset minut. Če je mešanica drobljiva (presuha), polpete oblikujte z mokrimi rokami, verjetno pa ne bo treba. V večji ponvi segrejte za prst olja za cvrtje, nato malo znižajte temperaturo in polpete ocvrite po obeh straneh. Ponudite z omako, jogurtom, pečenim krompirjem ali v bombetki kot burger.
Sestavine:
100 g ovsenih kosmičev
žlica lanenih semen
50 g rdeče leče
pol žličke soli
pol žličke kurkume
200 g rumene biče maslenke
žlička slane začimbne mešanice
poper
nadobljen suh čili
Če sem že naredila takšno reklamo za železno ponev, se mi zdi prav, da povem še nekaj. Najprej je bila veliko razočaranje. Nisem je znala uporabljati. Traja, da se razgreje, potem je zelo vroča in dolgo drži visoko temperaturo. To je treba upoštevati. Primerna je za lenuhe, ker je ni treba prati, dovolj je, da jo obrišeš. Vode v bistvu ne mara, je iz surovega železa in lahko zarjavi. Nikakor ne sme v pomivalca, ne prenese detergentov, če že, jo sperem pod vročo vodo in takoj osušim ter premažem z malo olja. Če se zgodi katastrofa in zarjavi, pozabljena v koritu, polnem neoprane posode, jo je treba zdrgniti z žičnato gobico, dobro naoljiti in malo zapeči v pečici. Z leti pogoste uporabe bo postajala vedno bolj mastna in hrana se bo vedno manj prijemala. Takšna ponev, že vsa črna po zunanji strani, zdrži več generacij. Tudi če bi jo, ne vem sicer zakaj, nekdo vrgel v smeti, bi preprosto zarjavela in razpadla brez sledi. Ta del zgodbe neke ponve je prav tako pomemben. Kmalu se nam bo zdelo to najpomembnejše.
V najljubši ponvi, ki je prišla naravnost od francoskega proizvajalca, zapakirana le v kartonsko embalažo, sem te dni spekla noro dobre polpete, moram deliti recept z vami.
Izbira in nakup ponve ni najbolj preprosta stvar. Včasih sem imela skladovnico ponev, drugo na drugi, ko sem jo potrebovala, pa mi ni bila nobena preveč pri srcu. Dolgo sem jih preizkušala, preden sem končno odkrila pravo. Teflonske so brez dvoma najslabša izbira. Takoj ko je bila malo spraskana, kar se pač zgodi, sem jo nesla med odpadke. In teh ponev ni bilo malo, me je kar sram. Triler, posnet po resničnih dogodkih, Kalne vode (Dark Waters), primeren za neko deževno popoldne, bo morda izselil teflonske ponve tudi iz vaše kuhinje. Naježim se, ko jo vidim v kakšni luštni kuhinji, kjer je vse eko in zdravo. Nihče ne mara poslušati nenaročenih nasvetov, in to skoraj vedno upoštevam. Pri teflonski ponvi, ki že malo cveti, pa se ne vzdržim komentarja. Ne bi se počutila v redu, če bi bila tiho. Ni pa težava le v poškodovanem teflonu. Skoraj nova teflonska ponev je oddajala takšen vonj, da je šla tista palačinka naravnost na kompost. Potem sem zajela sapo in odpredavala svoje. Se kdaj vprašate, kako so pred letom 1960 sploh spekli recimo omleto, palačinko? Šele po tem letu je prišel ameriški izum, nonstick happy pan, v vsako gospodinjstvo. Prej so bile železne ponve čisto v redu. In še danes so.
Polpeti iz ovsenih kosmičev in rdeče leče
Pol ovsenih kosmičev in lan fino zmeljite v kavnem mlinčku. Zmešajte s preostalimi kosmiči in navlažite s 50 ml vode. Premešajte in pustite tako približno pol ure. Rdečo lečo pokrito kuhajte v 100 ml vode pri nizki temperaturi, da komaj opazno vre. Solite in obarvajte s kurkumo. V dobrih desetih minutah bo razkuhana. Olupljeno bučo grobo naribajte, solite z začimbno mešanico, poprajte in dodajte čili po okusu. Zmešajte namočene kosmiče, razkuhano lečo s tekočino vred in naribano bučo. Pregnetite in pustite kakšnih deset minut. Če je mešanica drobljiva (presuha), polpete oblikujte z mokrimi rokami, verjetno pa ne bo treba. V večji ponvi segrejte za prst olja za cvrtje, nato malo znižajte temperaturo in polpete ocvrite po obeh straneh. Ponudite z omako, jogurtom, pečenim krompirjem ali v bombetki kot burger.
Sestavine:
100 g ovsenih kosmičev
žlica lanenih semen
50 g rdeče leče
pol žličke soli
pol žličke kurkume
200 g rumene biče maslenke
žlička slane začimbne mešanice
poper
nadobljen suh čili
Če sem že naredila takšno reklamo za železno ponev, se mi zdi prav, da povem še nekaj. Najprej je bila veliko razočaranje. Nisem je znala uporabljati. Traja, da se razgreje, potem je zelo vroča in dolgo drži visoko temperaturo. To je treba upoštevati. Primerna je za lenuhe, ker je ni treba prati, dovolj je, da jo obrišeš. Vode v bistvu ne mara, je iz surovega železa in lahko zarjavi. Nikakor ne sme v pomivalca, ne prenese detergentov, če že, jo sperem pod vročo vodo in takoj osušim ter premažem z malo olja. Če se zgodi katastrofa in zarjavi, pozabljena v koritu, polnem neoprane posode, jo je treba zdrgniti z žičnato gobico, dobro naoljiti in malo zapeči v pečici. Z leti pogoste uporabe bo postajala vedno bolj mastna in hrana se bo vedno manj prijemala. Takšna ponev, že vsa črna po zunanji strani, zdrži več generacij. Tudi če bi jo, ne vem sicer zakaj, nekdo vrgel v smeti, bi preprosto zarjavela in razpadla brez sledi. Ta del zgodbe neke ponve je prav tako pomemben. Kmalu se nam bo zdelo to najpomembnejše.
V najljubši ponvi, ki je prišla naravnost od francoskega proizvajalca, zapakirana le v kartonsko embalažo, sem te dni spekla noro dobre polpete, moram deliti recept z vami.
