Železo izgubljamo vsak dan
Utrujenost, glavobol, omotičnost, slaba koncentracija, razdražljivost, zmanjšana odpornost, občutljivost, krhki in lomljivi nohti, nemir: vsi našteti znaki opozarjajo na pomanjkanje ključnega minerala, železa.
Anemijo zdravimo čim prej
»Železo je za naš organizem zelo pomembno, saj je ključen dejavnik pri prenosu kisika po krvi, sodeluje pri celičnem dihanju ter pri presnovi aminokislin, maščob, vitamina A in v drugih reakcijah,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »Poleg tega ima poglavitno vlogo pri obrambni sposobnosti organizma in posledično lahko zmanjšana količina železa v krvi vpliva na slabo odpornost telesa na okužbe.« Naravno železo ločimo na hemsko, ki ga najdemo v živilih živalskega izvora, in nehemsko, ki ga najdemo v rastlinskih živilih.
Med odraščanjem je ključno za zdravo rast in razvoj.
»Živila živalskega izvora, ki vsebujejo železo, so na primer goveje meso, telečja, piščančja ter goveja jetra in drobovina. Največ ga vsebuje rdeče meso. Stročnice, žita, temno zelena zelenjava in sušeno sadje pa so živila rastlinskega izvora. Pri rastlinskih virih je vsebnost železa v živilih sorazmerna z vsebnostjo železa v zemlji. Primeren vir je tudi morska hrana, na absorpcijo železa ugodno vpliva C-vitamin,« pojasnjuje sogovornica in opozarja na pomembne znake pomanjkanja železa: »To so kronična utrujenost, tako telesna kot mentalna, glavobol, omotičnost, slaba koncentracija, razdražljivost, slaba odpornost proti okužbam in nizkim temperaturam, krhki in lomljivi nohti. Pri otrocih se pomanjkanje lahko kaže kot nemir in motnje koncentracije. Dlje trajajoče pomanjkanje železa privede do anemije, pri kateri je koncentracija hemoglobina v krvi znižana pod določeno mejo. V tem primeru se pojavijo še vnetje ustne sluznice in požiralnika, bledica, pogoste okužbe in želja po uživanju neobičajnih stvari.«
Znake je pomembno prepoznati čim prej, nezdravljena anemija namreč lahko privede do omedlevice, bolezni srca, prezgodnjega poroda z zapleti pri nosečnicah in zastoja v razvoju in rasti otrok, poudarja mag. Potočnik Benčičeva in pojasnjuje, da več železa potrebujejo novorojenčki, majhni otroci, ženske v rodni dobi in nosečnice, aktivni športniki, krvodajalci in starostniki ter bolniki po okrevanju: »Med odraščanjem je železo ključno za zdravo rast in razvoj. Tudi pozneje v življenju se vedno pojavlja potreba po njem, zato ga ne velja zanemariti. Vedeti moramo, koliko železa približno potrebuje naše telo, s čim vse ga zaužijemo in ali ga zaradi določenih razlogov potrebujemo več.«
Rastlinska živila vsebujejo manj železa kot živila živalskega izvora, pojasnjuje predsednica Lekarniške zbornice Slovenije: »Poleg tega se pogosto zgodi, da nekatera rastlinska živila železo vežejo nase in posledično preprečijo, da ga telo vsrka dovolj. Zato morajo ljudje, ki za način prehranjevanja izberejo vegetarijanstvo ali veganstvo, še bolj paziti na zadosten vnos železa. Vegani morajo nujno dodajati tudi vitamin B12. Ko s prehrano ne zaužijejo dovolj železa, pridejo v poštev tudi prehranski dodatki. Še posebno v povezavi z vitaminom C, ki poveča količino vsrkanega železa.«
Železo izgubljamo vsak dan, z urinom in skozi kožo, ženske pa tudi z menstrualno krvjo. Vzroki, ki vplivajo na pomanjkanje, pa so lahko povezani z neustrezno prehrano, ki ne vsebuje dovolj tega elementa, denimo ob hujšanju ali nepopolni absorpciji hranil po operaciji na prebavilih in obsežnih krvavitvah, še sklene sogovornica in opozori, da so mogoče tudi prevelike količine železa: »Načeloma imamo v telesu učinkovit mehanizem za uravnavanje absorpcije železa, vendar v redkih primerih, ko dolgotrajno uživamo povišane količine železa, lahko pride do zastrupitve. Previsoke količine lahko vplivajo predvsem na srce, jetra in trebušno slinavko, simptomi pa se kažejo kot bolečine v sklepih in hiperpigmentacija kože. Prav tako naj bi bila prevelika vsebnost dejavnik tveganja za pojav nekaterih srčno-žilnih bolezni, raka jeter in črevesja ter alzheimerjeve in parkinsonove bolezni.«
