EVROPSKI DAN ŽIL
Žilne zapore so smrtno nevarne
Novi koronavirus neposredno pa tudi posredno poškoduje endotelijske celice, slednje prek molekul, ki povzročajo vnetje in onemogočijo zaščitno delovanje endotelija pred krvnimi strdki.
Odpri galerijo
Verjetno še nikoli nismo toliko pozornosti namenjali strokovnim pojasnilom o delovanju žil in možnosti nastanka krvnih strdkov, covid-19 nam je poleg vseh drugih zapletov v življenje prinesel še en strah. Zapleti zaradi žilnih zapor po okužbi so smrtno nevarni, opozarja stroka, ki pa nam ob evropskem dnevu žil polaga na srce, da sta preventiva in skrb za zdrav življenjski slog v naših rokah, kronične bolezni pa je v veliki večini mogoče preprečiti in napredovanje zaustaviti.
In če to ni zadostna spodbuda, naj poudarimo, da bolezni žil pomembno vplivajo na kakovost življenja in skrajšujejo življenjsko dobo, zato so varnostni ukrepi za zajezitev novega koronavirusa, ki lahko žal poškoduje tudi naše žilje, še toliko dragocenejši. »Novi koronavirus vstopi v telo novega gostitelja skozi dihala, od koder se iz sluznice zgornjih in spodnjih dihal hitro razširi v celice notranjega žilnega sloja (endotelija) ne le v žilju dihal, temveč tudi v žilju drugih organov,« pojasnjuje prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana.
»Endotelijske celice so namreč zelo bogate z receptorjem za virusno bodico, s pomočjo katere virus vstopa v gostiteljske celice. Novi koronavirus poškoduje endotelijske celice neposredno pa tudi posredno prek molekul, ki povzročajo vnetje in onemogočijo zaščitno delovanje endotelija pred krvnimi strdki. Klinično se poškodba notranjega žilnega sloja pri covidu-19 kaže kot povečana dovzetnost za vensko trombozo in pljučno embolijo pa tudi za arterijsko trombozo, zlasti v koronarnih arterijah, možganskih arterijah in arterijah spodnjih okončin.«
In ne le to, številne raziskave kažejo, da je potek srčnega infarkta, možganske kapi in akutne ishemije noge pri covidu-19 hujši kot pri bolnikih brez njega, še poudarja prof. dr. Blinc: »Deloma gre težavnejši potek pripisati obsežnejšim krvnim strdkom oziroma daljšim arterijskim zaporam, deloma pa gre za problem zakasnelega zdravljenja žilnih zapor pri bolnikih s covidom-19. Zato je pri težjih oblikah covida-19 še pomembnejše preprečevanje nastanka krvnih strdkov. Uveljavljena je tromboprofilaksa z nizkomolekularnim heparinom, v zadnjem času pa poročajo tudi o koristnih učinkih protitrombocitnih zdravil.«
Periferna arterijska bolezen (PAB) je od vseh oblik ateroskleroze najmanj znana, čeprav naj bi jo imelo več kot 200 milijonov ljudi in doleti od tri do deset odstotkov populacije.
Bolezen, ki jo povzročita oblaganje in mašenje arterij, je največkrat posledica kajenja, sladkorne bolezni, povišanega holesterola in starosti (pojavnost pri starejših od 70 let je približno 20-odstotna), kaže pa se z bolečinami v mišicah po določeni prehojeni razdalji, ki po kratkem počitku povsem popustijo, žal pa številni bolniki ne kažejo simptomov, kar le še poveča tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih vzrokov, pojasnjuje Rok Perme, dr. med, s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana in Združenja za žilne bolezni: »Arterije skrbijo za oskrbo vseh organov in tkiv s kisikom in hranili. Ob zamašitvi koronarnih arterij pride do srčnega infarkta, v primeru zamašitve možganskih arterij do možganske kapi, medtem ko so v primeru PAB prizadete arterije predvsem spodnjih okončin. Če so zamašitve arterij nog zelo obsežne, pa lahko pride do tako hudo okrnjene prekrvitve, da se pojavijo rane na prstih in stopalih oziroma se razvije gangrena.«
Pot do diagnoze je k sreči kratka, v ambulanti družinskega zdravnika določijo t. i. gleženjski indeks, prvi ukrep pri ugotovitvi PAB pa je sprememba življenjskega sloga, denimo, opustitev kajenja, znižanje telesne mase, redna telesna aktivnost, uravnotežena prehrana, priporočljiv je predvsem mediteranski jedilnik, seveda pa ne zadostujejo zgolj nefarmakološki ukrepi, nujna je tudi uvedba zdravil za zmanjševanje srčno-žilnega tveganja, denimo z nizkimi odmerki aspirina, v zadnjem času pa rivaroksabana, hujše primere pa rešujejo tudi z operativnimi posegi.
Covid-19 poškoduje žile
In če to ni zadostna spodbuda, naj poudarimo, da bolezni žil pomembno vplivajo na kakovost življenja in skrajšujejo življenjsko dobo, zato so varnostni ukrepi za zajezitev novega koronavirusa, ki lahko žal poškoduje tudi naše žilje, še toliko dragocenejši. »Novi koronavirus vstopi v telo novega gostitelja skozi dihala, od koder se iz sluznice zgornjih in spodnjih dihal hitro razširi v celice notranjega žilnega sloja (endotelija) ne le v žilju dihal, temveč tudi v žilju drugih organov,« pojasnjuje prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana.
»Endotelijske celice so namreč zelo bogate z receptorjem za virusno bodico, s pomočjo katere virus vstopa v gostiteljske celice. Novi koronavirus poškoduje endotelijske celice neposredno pa tudi posredno prek molekul, ki povzročajo vnetje in onemogočijo zaščitno delovanje endotelija pred krvnimi strdki. Klinično se poškodba notranjega žilnega sloja pri covidu-19 kaže kot povečana dovzetnost za vensko trombozo in pljučno embolijo pa tudi za arterijsko trombozo, zlasti v koronarnih arterijah, možganskih arterijah in arterijah spodnjih okončin.«
Periferna arterijska bolezen doleti do 10 odstotkov populacije.
In ne le to, številne raziskave kažejo, da je potek srčnega infarkta, možganske kapi in akutne ishemije noge pri covidu-19 hujši kot pri bolnikih brez njega, še poudarja prof. dr. Blinc: »Deloma gre težavnejši potek pripisati obsežnejšim krvnim strdkom oziroma daljšim arterijskim zaporam, deloma pa gre za problem zakasnelega zdravljenja žilnih zapor pri bolnikih s covidom-19. Zato je pri težjih oblikah covida-19 še pomembnejše preprečevanje nastanka krvnih strdkov. Uveljavljena je tromboprofilaksa z nizkomolekularnim heparinom, v zadnjem času pa poročajo tudi o koristnih učinkih protitrombocitnih zdravil.«
Včasih poteka brez simptomov
Periferna arterijska bolezen (PAB) je od vseh oblik ateroskleroze najmanj znana, čeprav naj bi jo imelo več kot 200 milijonov ljudi in doleti od tri do deset odstotkov populacije.
V ljubljanski Posvetovalnici za srce potekata ozaveščanje o periferni arterijski bolezni in nastanku žilnih oblog ter svetovanje o trombozi in zdravju žil. Obiskovalci lahko prejmejo ustrezna zdravstvenoinformativna pisna gradiva, tistim, ki želijo, pa opravijo meritev gleženjskega indeksa in poslušanje stopalnih pulzov, meritev krvnega tlaka in srčnega utripa za ugotavljanje atrijske fibrilacije ter snemanje EKG. Od 15. marca do 16. aprila se stroka posveča tudi holesterolu, v Posvetovalnici za srce vabijo na brezplačne meritve. Obvezno je naročanje prek e-pošte, posvetovalnicazasrce@siol.net, ali po telefonu na številki 01/234-75-55, od ponedeljka do petka med 8.30 in 9. uro in v sredo med 14. uro in 14.30.
Bolezen, ki jo povzročita oblaganje in mašenje arterij, je največkrat posledica kajenja, sladkorne bolezni, povišanega holesterola in starosti (pojavnost pri starejših od 70 let je približno 20-odstotna), kaže pa se z bolečinami v mišicah po določeni prehojeni razdalji, ki po kratkem počitku povsem popustijo, žal pa številni bolniki ne kažejo simptomov, kar le še poveča tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih vzrokov, pojasnjuje Rok Perme, dr. med, s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana in Združenja za žilne bolezni: »Arterije skrbijo za oskrbo vseh organov in tkiv s kisikom in hranili. Ob zamašitvi koronarnih arterij pride do srčnega infarkta, v primeru zamašitve možganskih arterij do možganske kapi, medtem ko so v primeru PAB prizadete arterije predvsem spodnjih okončin. Če so zamašitve arterij nog zelo obsežne, pa lahko pride do tako hudo okrnjene prekrvitve, da se pojavijo rane na prstih in stopalih oziroma se razvije gangrena.«
Periferna arterijska bolezen doleti do 10 odstotkov populacije.
Pot do diagnoze je k sreči kratka, v ambulanti družinskega zdravnika določijo t. i. gleženjski indeks, prvi ukrep pri ugotovitvi PAB pa je sprememba življenjskega sloga, denimo, opustitev kajenja, znižanje telesne mase, redna telesna aktivnost, uravnotežena prehrana, priporočljiv je predvsem mediteranski jedilnik, seveda pa ne zadostujejo zgolj nefarmakološki ukrepi, nujna je tudi uvedba zdravil za zmanjševanje srčno-žilnega tveganja, denimo z nizkimi odmerki aspirina, v zadnjem času pa rivaroksabana, hujše primere pa rešujejo tudi z operativnimi posegi.