KAVA
Zlata džezva za najboljši napitek
Džezva je posoda, v kateri v Bosni pripravljajo tradicionalno kavo, in znamka odlične mešanice pražene mlete kave, ki jo lahko kupimo tudi v Sloveniji.
Odpri galerijo
Tradicionalna džezva je izdelana ročno. FOTO: Guliver/Getty Images
Kava je gotovo ena najbolj razširjenih pijač. Rastlina menda izvira iz Jemna, legenda pa pravi, da je neki pastir opazil, da so koze cele noči nenavadno čuječe in živahne; o tem je pripovedoval menihom, ti pa so hitro ugotovili, da koze smukajo zeleno grmičje z rdečimi plodovi. Eden od njih je plodove prekuhal in tekočino popil. In res je zvarek tudi njega držal pokonci vso noč. Menihi so zato začeli pijačo uživati vsak dan pred večerno molitvijo, napitek pa se je kmalu začel širiti po svetu.
V nekaterih deželah so razvili do kave prav poseben odnos, mnogi pravijo, da si sploh ne predstavljajo, da bi morali dan začeti brez nje. Tako je tudi v Bosni, tamkajšnji prebivalci so nanjo strastno navezani. Kava ni samo napitek, temveč tudi in zlasti druženje. Vsi zasebni in prijateljski pogovori, spogledovanje ali poslovni sestanki se še dandanes odvijajo ob povabilu na kavo.
Poseben obred je tudi njena priprava, za kar uporabljajo posebno posodo, džezvo, kavo ponudijo iz skodelice, ki se imenujejo fildžane. Tradicionalne džezve so izdelane ročno, Bosanci pa se lahko pohvalijo tudi s tem, da je pri njih nastala največja džezva na svetu. Sarajevski mojstri so jo izdelali za svečano priložnost ob odprtju obnovljenega Starega mosta v Mostarju. Na ta dan so se celotno mesto in številni turisti od blizu in daleč družili pod Starim mostom ter uživali ob pitju prve jutranje kave. Džezva ima prostornine za 630 litrov kave oziroma 8000 fildžanov, za kar je potrebno 63 kilogramov pražene kave.
Imenitna džezva je bila narejena po naročilu bosansko-hercegovskega podjetja Vispak, ki med drugimi prehrambnimi izdelki ponuja predvsem kavo. Po znameniti posodi so poimenovali tudi mešanico pražene mlete kave, ki jo ponujajo pod blagovno znamko Zlatna džezva, kupiti pa jo je mogoče tudi v trgovinah po Sloveniji.
Za pripravo dobre kave v džezvi segrevamo vodo, in tik preden zavre, odlijemo eno skodelico. V džezvo stresemo kavo, ena žlička na en fildžan, in jo znova postavimo na ogenj, da se vsebina začne dvigovati. Ko pride do roba, v tankem curku dolijemo preostalo vodo, da nastane nežna pena.
V nekaterih deželah so razvili do kave prav poseben odnos, mnogi pravijo, da si sploh ne predstavljajo, da bi morali dan začeti brez nje. Tako je tudi v Bosni, tamkajšnji prebivalci so nanjo strastno navezani. Kava ni samo napitek, temveč tudi in zlasti druženje. Vsi zasebni in prijateljski pogovori, spogledovanje ali poslovni sestanki se še dandanes odvijajo ob povabilu na kavo.
Poseben obred je tudi njena priprava, za kar uporabljajo posebno posodo, džezvo, kavo ponudijo iz skodelice, ki se imenujejo fildžane. Tradicionalne džezve so izdelane ročno, Bosanci pa se lahko pohvalijo tudi s tem, da je pri njih nastala največja džezva na svetu. Sarajevski mojstri so jo izdelali za svečano priložnost ob odprtju obnovljenega Starega mosta v Mostarju. Na ta dan so se celotno mesto in številni turisti od blizu in daleč družili pod Starim mostom ter uživali ob pitju prve jutranje kave. Džezva ima prostornine za 630 litrov kave oziroma 8000 fildžanov, za kar je potrebno 63 kilogramov pražene kave.
V največji džezvi je prostora za 630 litrov kave.
Imenitna džezva je bila narejena po naročilu bosansko-hercegovskega podjetja Vispak, ki med drugimi prehrambnimi izdelki ponuja predvsem kavo. Po znameniti posodi so poimenovali tudi mešanico pražene mlete kave, ki jo ponujajo pod blagovno znamko Zlatna džezva, kupiti pa jo je mogoče tudi v trgovinah po Sloveniji.
Za pripravo dobre kave v džezvi segrevamo vodo, in tik preden zavre, odlijemo eno skodelico. V džezvo stresemo kavo, ena žlička na en fildžan, in jo znova postavimo na ogenj, da se vsebina začne dvigovati. Ko pride do roba, v tankem curku dolijemo preostalo vodo, da nastane nežna pena.
