JED NAŠIH BABIC
Zlata polenta za lepoto in pamet
Jed naših babic si je utrla pot na krožnike najbolj elitnih kuharjev; vsebuje malo kalorij in je zelo hranilna, priporoča se jo namesto kruha.
Odpri galerijo
Polenta si je utrla pot na krožnike v najbolj elitnih restavracijah. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Stara primorska kmečka jed, ki je kot nekdanja jed revežev in priljubljena krma za živali za nekaj časa utonila v pozabo, si je dandanes utrla pot na krožnike v najbolj elitnih restavracijah, veliki kuharski mojstri jo postrežejo v najrazličnejših oblikah, od obloženih kanapejčkov do pečene, ki gre zelo dobro skupaj z morskimi sadeži.
Poleg tega je zaradi svoje vsestranskosti odlična vsakdanja jed v domačih kuhinjah. Še zdaleč ni res, da paše samo v mleku ali kot priloga z golažem, možnosti uporabe polente so tako rekoč neizmerne.
Koruzni zdrob, iz katerega kuhamo polento, ne vsebuje glutena in ima nizek glikemični indeks, zato je lahko alternativa za tiste, ki se morajo zaradi zdravstvenih razlogov odreči kruhu. Vsebuje veliko manj kalorij in nič kvasa, zato ne povzroča napihnjenosti.
Poleg tega je bogata z ogljikovimi hidrati in vlakninami, antioksidanti, vitamini in minerali, med njimi so folna kislina, fosfor, kalij in magnezij. Ne vsebuje veliko maščob, in te so nenasičene, torej prijazne do srca in ožilja.
Čeprav polenta nima veliko kalorij, v 200 gramih jih je le 100, je dovolj hranilna oziroma še dolgo potem, ko jo pojemo, ohranja občutek sitosti.
Zaradi vsega tega je pravzaprav nadvse zdrava jed. Poleg tega da naj bi koristila vidu, predvsem pri preprečevanju sive mrene, ščiti tudi pred rakom debelega črevesja in visokim krvnim tlakom. Ker vsebuje veliko vlaknin, je dobra za prebavo. Če jo bomo spomladi pojedli nekoliko več, na primer namesto kruha, nam bo zelo dobro prečistila prebavni trakt in bo delovala razstrupljevalno.
Zgodovina polente v Evropi sicer ni kdove kako dolga, koruzo je namreč na staro celino pripeljal šele Krištof Kolumb, ko je odkril Ameriko. A zlata zrna sladkastega okusa so kaj hitro postala priljubljena hrana, predvsem na jugu in v osrednji Evropi, saj koruza potrebuje veliko sonca.
O priljubljeni jedi obstajajo mnoge govorice, menda postanejo tisti, ki jo veliko jedo, lepi in pametni. In tudi če so naše babice prisegale na pravo polento, ki se v globokem kotlu kuha več ur, ne bo nič narobe, če si jo bomo privoščili v instant različici; po zagotovilu strokovnjakov takšna obdelava prav nič ne uniči njene velike hranilne vrednosti.
Polenta si je utrla pot na krožnike v najbolj elitnih restavracijah. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Poleg tega je zaradi svoje vsestranskosti odlična vsakdanja jed v domačih kuhinjah. Še zdaleč ni res, da paše samo v mleku ali kot priloga z golažem, možnosti uporabe polente so tako rekoč neizmerne.
Ni je treba več ur kuhati v globokem kotlu.
Koruzni zdrob, iz katerega kuhamo polento, ne vsebuje glutena in ima nizek glikemični indeks, zato je lahko alternativa za tiste, ki se morajo zaradi zdravstvenih razlogov odreči kruhu. Vsebuje veliko manj kalorij in nič kvasa, zato ne povzroča napihnjenosti.
Poleg tega je bogata z ogljikovimi hidrati in vlakninami, antioksidanti, vitamini in minerali, med njimi so folna kislina, fosfor, kalij in magnezij. Ne vsebuje veliko maščob, in te so nenasičene, torej prijazne do srca in ožilja.
Čeprav polenta nima veliko kalorij, v 200 gramih jih je le 100, je dovolj hranilna oziroma še dolgo potem, ko jo pojemo, ohranja občutek sitosti.
Koruzo je v Evropo pripeljal Krištof Kolumb.
Zaradi vsega tega je pravzaprav nadvse zdrava jed. Poleg tega da naj bi koristila vidu, predvsem pri preprečevanju sive mrene, ščiti tudi pred rakom debelega črevesja in visokim krvnim tlakom. Ker vsebuje veliko vlaknin, je dobra za prebavo. Če jo bomo spomladi pojedli nekoliko več, na primer namesto kruha, nam bo zelo dobro prečistila prebavni trakt in bo delovala razstrupljevalno.
Zgodovina polente v Evropi sicer ni kdove kako dolga, koruzo je namreč na staro celino pripeljal šele Krištof Kolumb, ko je odkril Ameriko. A zlata zrna sladkastega okusa so kaj hitro postala priljubljena hrana, predvsem na jugu in v osrednji Evropi, saj koruza potrebuje veliko sonca.
Koruzni zdrob, iz katerega kuhamo polento, ne vsebuje glutena in ima nizek glikemični indeks.
O priljubljeni jedi obstajajo mnoge govorice, menda postanejo tisti, ki jo veliko jedo, lepi in pametni. In tudi če so naše babice prisegale na pravo polento, ki se v globokem kotlu kuha več ur, ne bo nič narobe, če si jo bomo privoščili v instant različici; po zagotovilu strokovnjakov takšna obdelava prav nič ne uniči njene velike hranilne vrednosti.
