Zmagoviti štrudelj ni bil iz pšenične moke (FOTO)
V Podsredi na Kozjanskem se je minuli vikend končal že 22. praznik Kozjansko jabolko. Kljub omejitvam zaradi pandemije in zlasti zaradi pomanjkanja jabolk, ki jih je vzela pozeba, je sejem na podsredškem trgu pod zvonikom cerkve sv. Martina spet obiskala množica ljudi iz vse Slovenije.
Poleg polnih stojnic lončenine, peciva, raznolikih ekoloških mok, okusnih domačih salam in izdelkov domačih umetnih obrtnikov, smo si v Bavarski hiši spet ogledali razstavo starih sort jabolk, katerih tradicionalnih imen mošancelj, kanada, grafenštajc, ferdekelca, špička, bužlovka skoraj ne poznamo več. Med njimi je bil rdeči ovčji nos, malce podolgovat, kopast sadež, ki mu nekateri pravijo štupanka.
Vedno pečejo jabolčnega
Kulturni in zabavni program je bil malce okleščen, a kljub temu je bilo nekaj plesa, otroci pa so prišli na svoj račun, ko so zajezdili ponija ali se čudili emuju, ki se je z lastnikom Janezom Cetinom sprehajal skozi gnečo.
V soboto so največ pozornosti pritegnile štrudlmojstrice, ki so pod milim nebom že dopoldan začele zlagati na leseno mizo sestavine za jabolčni zavitek. Že nekaj let namreč na sejemsko soboto poteka tekmovanje v peki te sladice za naziv štrudlmojstrice.
Tokrat se je tekmovanja udeležilo osem dvojic, ki so eno uro skrbno pripravljale testo za zavitek ter jabolčni nadev, po domače filo. Gre za staro sladico habsburške monarhije, o kateri prvi zapis iz 18. stoletja hranijo v dunajski mestni knjižnici. Nadevi so sladki ali slani, tako sta pri nas najpogostejša jabolčni ali sirov zavitek, malo manj pa češnjev, makov, zeljni, marelični, smetanov, bučni.
Ker je Kozjansko dežela jabolk, štrudlmojstrice praviloma pečejo jabolčnega. Jabolka morajo biti naribana z olupki vred. Člani strokovne komisije so soglasno največ točk namenili sladici Ivice Milat in Majde Jurše, ki sta si tako prislužili naziv štrudlmojstrica leta 2021. Drugo mesto je zasedla ekipa Štrudlek v sestavi Anja Furman in Katja Jelen, tretje pa Lara Luc in Aleksandra Obradović iz srednje šole za gostinstvo in turizem.
A tokrat je treba zmagovalki in njun izdelek posebej izpostaviti, saj Milatova in Juršetova nista spekli navadnega jabolčnega zavitka, pač pa brezglutenskega. Zlasti priprava sestavin je nadvse zahtevna. V obeh družinah zmagovalk je že leta prisotna bolezen s celiakijo, pri kateri bolniki ne smejo jesti ničesar, kar vsebuje gluten.
Slednji je po besedah Milatove protein v pšenici oziroma pšenični moki. »Danes pa se ta uporablja praktično povsod, saj vsebuje lepek, zaradi katerega je tako uporabna. Zavitki, potice, rogljički in druga peciva so izdelani iz listnatega, vlečenega testa, ki je zelo voljno za obdelavo in oblikovanje.«
Nevarno že eno zrno
Gospodinja praviloma spretno vleče testo, ga razgrne po prtu ter nanj z žlico naloži pripravljen jabolčni nadev. »Pri brezglutenskem testu ne gre tako. Za osnovo uporabljamo krompirjevo, riževo in koruzno moko. Vendar se testo iz teh ne da vleči, ampak ga moramo valjati. Ker nimajo glutena, je priprava testa precej težja,« pove Juršetova, že dolga leta predsednica društva za celiakijo v Celju.
8
dvojic je tekmovalo v peki.
Milatova pojasni, kako je njihov svet zelo omejen. »Tudi ajda ne vsebuje glutena. Tako se zdi, da bi lahko iz ajde ustvarjali prav dobre jedi za nas. Vendar žal ne gre. Kombajn, ki žanje ajdo, je junija žel pšenico in na kolesju so ostale sledi pšenice. To je za bolnike s celiakijo že nevarno. Nevarno je tako rekoč že eno samo zrno pšenice pri kilogramu ajde.«
Juršetova pove presenetljiv podatek, da ima kar dva odstotka, se pravi 40.000 Slovencev, celiakijo: »Število se počasi iz leta v leto povečuje. Gre namreč za gensko bolezen, ki se prenaša na potomce. Če se držimo zapisanih omejitev pri prehrani, pa živimo dokaj kakovostno življenje.«
Veselje ob razglasitvi je bilo zares iskreno, saj zmage nista pričakovali. »Uspelo nama je ustvariti vizualno skladen štrudelj. Poleg tega sva morali okrasiti krožnik tako, da je bil zavitek videti kot pravi, tradicionalni kmečki štrudelj,« je dejala Juršetova.
Testo: 0,5 kg brezglutenske moke, 0,45 l mlačne vode, malo oljčnega olja in soli.
Nadev: naribana jabolka z olupki, sladkor po okusu, malo limonovega soka, vaniljev sladkor in cimet. Vse sestavine zgnetemo na roke ali v kuhinjskem robotu. Testo položimo na pomokan prt, nato ga tanko razvaljamo z valjarjem v čim lepšo pravokotno obliko. Po testu enakomerno razporedimo nadev iz jabolk, zvijemo in položimo v pekač. Zavitek 40 minut pečemo na temperaturi 175 stopinj Celzija. Pečenega pustimo v pekaču, da se ohladi do mlačnega, potresemo z mletim sladkorjem in postrežemo.
Medtem ko so štrudlmojstrice pripravljale vsaka svoj zavitek, so pripravili tudi tradicionalno tekmovanje v najdaljšem jabolčnem olupku. Ta je tudi tokrat uspel večkratnemu zmagovalcu Martinu Magdalencu. Meril je 5,71 metra in bil tako krajši od njegovega rekordnega, 7,3-metrskega. Drugo mesto je zasedel Matija Recko s 5,39 metra dolgim pred Olgo Simončič s 4,20-metrskim olupkom.
