Zmajev sadež sladek kot med
Pitaja je izjemno zanimiv sadež, ki izvira iz Srednje Amerike, danes pa jo gojijo po vsej Aziji; uspeva tudi v našem okolju.
Odpri galerijo
Še en v nizu nenavadnih eksotičnih sadežev, ki jih pri nas le tu in tam lahko kupimo v bolje založenih prodajalnah s sadjem in zelenjavo, je pitaja. Imenujejo jo tudi zmajev sadež, prihaja pa iz Srednje Amerike, od koder se je razširila drugod po svetu, danes jo gojijo še v Aziji, Avstraliji in ZDA.
Sadež praviloma uživamo svež, saj s toplotno obdelavo povsem izgubi okus, kupimo pa lahko tudi posušene in zdrobljene. S kiviju podobnim osvežujočim okusom se imenitno poda k pisanim sadnim solatam, zmeljemo ga v večsestavinski smuti, zanimivo ga je kombinirati s slanimi jedmi, na primer narezkom ali pečenim mesom, zlasti pa se dobro ujame s sirom. Sadežev ne kupujemo preveč na zalogo, saj se hitro pokvarijo, v hladilniku zdržijo par dni.
Za pest debeli in do dobrega pol kilograma težki sadeži rožnate ali rumene barve pa ne rastejo na drevesu, temveč gre za plodove kaktusa. Po videzu je pitaja zelo atraktivna, neužitna lupina ima zelene, zmajevim podobne bradavičaste izrastke, belo ali rdeče meso pa je polno majhnih črnih semen podobno kot pri kiviju. Poznamo tri vrste, ki se na videz ločijo predvsem po barvi, ko plod užijemo, pa vidimo, da so tudi okusi različno intenzivni. Dve imata lupino rožnate barve, ena ima belo, druga pa rdeče meso, po okusu spominjata na mešanico kivija in hruške, rdeče meso ima bolj izrazit okus. Pitaja z rumeno lupino ima prav tako belo meso, to pa je precej slajše, kot med. Najbolj preprosto jo olupimo tako, da sadežu odrežemo vrh, potem pa ga podolžno razpolovimo. Nato kar z rokami iz lupine izluščimo osvežilno sredico in jo narežemo na poljubne kose. Preden sadež razkosamo, ga temeljito operemo, saj se ga tudi znotraj dotikamo z rokami. Ker lupina ni užitna, jo zavržemo med organske odpadke, lahko pa jo uporabimo tudi kot servirno skodelico in v njej postrežemo koščke ali pa na primer sadno solato.
Lupina pitaje ni užitna.
Ko sadeže kupujemo, preverimo njihovo zrelost: če je zelen, še ni dozorel, če je lepo obarvan, pa ga za preizkus zrelosti še nežno potipamo. Če je čvrst, a mehak, je v redu, če se pod prsti vda, pa je premehak.
Sadež praviloma uživamo svež, saj s toplotno obdelavo povsem izgubi okus, kupimo pa lahko tudi posušene in zdrobljene. S kiviju podobnim osvežujočim okusom se imenitno poda k pisanim sadnim solatam, zmeljemo ga v večsestavinski smuti, zanimivo ga je kombinirati s slanimi jedmi, na primer narezkom ali pečenim mesom, zlasti pa se dobro ujame s sirom. Sadežev ne kupujemo preveč na zalogo, saj se hitro pokvarijo, v hladilniku zdržijo par dni.