MED PRAZNIKI
Zmerno pri hrani
Med prazniki lahko pri enem obroku zaužijemo trikratnik povprečnega kosila; da se ne bi spopadali s prebavnimi težavami, ne pretiravajmo.
Odpri galerijo
Ne odrecite se gurmanskim užitkom, a ne pretiravajte. FOTO: Nicoletaionescu/Getty Images
Hrana je pomembna vsaj toliko kot svež zrak in čista voda, a z njo velikokrat pretiravamo. Največkrat se to zgodi med prazniki, ki so povezani z obloženo mizo, prenajedanje in opuščanje telesne dejavnosti pa sta pogostejši.
Pestra ponudba praznične hrane, ki ima lep videz, vonj in okus, poveča tek, a kljub obilici dobrot moramo biti čim bolj zmerni. Seveda to ne pomeni, da se moramo odreči vsem gurmanskim užitkom, priporočljivo je, da ne pretiravamo. S tem se bomo izognili številnim težavam, prevelika količina nezdrave, mastne, sladke in nasploh težko prebavljive praznične hrane lahko poslabša kronične bolezni, pojavijo se lahko številne prebavne težave: od zgage, bolečine v želodcu, spahovanja do bruhanja in driske. Zdravniki ne svetujejo zmernosti le pri prazničnih pojedinah, pač pa tudi pri alkoholu.
Dr. Marjeta Tomažič, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana, pravi, da hrano vse prevečkrat dojemamo kot nagrajevanje, kar pa ni prav. »Začnemo pri otrocih, nagrajujemo sebe. Hrana postaja psihosedativ – zdravilo za stisko. Bolj ko smo nervozni, hitreje odpiramo hladilnik. Neodgovorni smo do svojega telesa, trgovci in oglaševalci nam vsiljujejo porabo, ki je čezmerna in je ne potrebujemo. Prehranjevanje je stvar kritičnega posameznika – vprašanje je, ali res potrebujemo toliko hrane in kako škodujemo sami sebi.«
Med prazničnimi pojedinami se odraslim hitro zgodi, da pri enem obroku zaužijemo trikratnik povprečnega kosila. Glede na študije je tveganje za prenajedanje višje zlasti pri ljudeh v stresu, pri tistih z depresijo, z motnjami spanja in pri ljudeh, ki so manj telesno aktivni. Najpomembnejše je, da poslušamo svoje telo in razum.
»Pomembno je razumeti, da sitost nastopi z zamikom, ko je želodec že čezmerno poln, zato je treba nehati jesti pred občutkom sitosti,« opozarja specialist gastroenterolog Darko Siuka, dr. med., z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, in dodaja: »Dobro je slediti načelu manj je več in načelu zmernosti. Obilni in zlasti mastni obroki podaljšajo čas zadrževanja hrane v želodcu, s tem pa tudi možnost poslabšanja refluksne simptomatike z zgago, bolečino v vratu, žlički, spahovanjem, celo bruhanjem. Mnogo sestavin prazničnih jedi, vključno s čokolado, mastnimi jedmi, agrumi, začinjeno hrano in kavo, vpliva na relaksacijo spodnjega požiralnikovega sfinktra, kot tudi alkohol in kajenje. Večina jih spodbudi sekrecijo želodčne kisline in s tem še dodatno poslabša simptomatiko zatekanja vsebine iz želodca v požiralnik.«
Da se zmerno in uravnoteženo prehranjujemo, ni pomembno le med prazniki, ampak vseh 365 dni v letu.
Velikonočna košarica je polna dobrot, a prevelika količina mastne, sladke in težko prebavljive praznične hrane lahko povzroči težave. FOTO: Dulezidar/Getty Images
Pestra ponudba praznične hrane, ki ima lep videz, vonj in okus, poveča tek, a kljub obilici dobrot moramo biti čim bolj zmerni. Seveda to ne pomeni, da se moramo odreči vsem gurmanskim užitkom, priporočljivo je, da ne pretiravamo. S tem se bomo izognili številnim težavam, prevelika količina nezdrave, mastne, sladke in nasploh težko prebavljive praznične hrane lahko poslabša kronične bolezni, pojavijo se lahko številne prebavne težave: od zgage, bolečine v želodcu, spahovanja do bruhanja in driske. Zdravniki ne svetujejo zmernosti le pri prazničnih pojedinah, pač pa tudi pri alkoholu.
Nujna je zmernost
Dr. Marjeta Tomažič, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana, pravi, da hrano vse prevečkrat dojemamo kot nagrajevanje, kar pa ni prav. »Začnemo pri otrocih, nagrajujemo sebe. Hrana postaja psihosedativ – zdravilo za stisko. Bolj ko smo nervozni, hitreje odpiramo hladilnik. Neodgovorni smo do svojega telesa, trgovci in oglaševalci nam vsiljujejo porabo, ki je čezmerna in je ne potrebujemo. Prehranjevanje je stvar kritičnega posameznika – vprašanje je, ali res potrebujemo toliko hrane in kako škodujemo sami sebi.«
Med prazničnimi pojedinami se odraslim hitro zgodi, da pri enem obroku zaužijemo trikratnik povprečnega kosila. Glede na študije je tveganje za prenajedanje višje zlasti pri ljudeh v stresu, pri tistih z depresijo, z motnjami spanja in pri ljudeh, ki so manj telesno aktivni. Najpomembnejše je, da poslušamo svoje telo in razum.
Sitost nastopi z zamikom, ko je želodec že čezmerno poln, zato je treba nehati jesti prej.
»Pomembno je razumeti, da sitost nastopi z zamikom, ko je želodec že čezmerno poln, zato je treba nehati jesti pred občutkom sitosti,« opozarja specialist gastroenterolog Darko Siuka, dr. med., z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, in dodaja: »Dobro je slediti načelu manj je več in načelu zmernosti. Obilni in zlasti mastni obroki podaljšajo čas zadrževanja hrane v želodcu, s tem pa tudi možnost poslabšanja refluksne simptomatike z zgago, bolečino v vratu, žlički, spahovanjem, celo bruhanjem. Mnogo sestavin prazničnih jedi, vključno s čokolado, mastnimi jedmi, agrumi, začinjeno hrano in kavo, vpliva na relaksacijo spodnjega požiralnikovega sfinktra, kot tudi alkohol in kajenje. Večina jih spodbudi sekrecijo želodčne kisline in s tem še dodatno poslabša simptomatiko zatekanja vsebine iz želodca v požiralnik.«
Dobro je slediti načelu manj je več.
Da se zmerno in uravnoteženo prehranjujemo, ni pomembno le med prazniki, ampak vseh 365 dni v letu.
