OKUŽBE SEČIL
Znake vnetega mehurja težko spregledamo
Kar polovica žensk v svojem življenju vsaj enkrat zboli zaradi okužbe sečil.
Odpri galerijo
Zaradi okužb sečil večinoma zbolevajo ženske v rodnem obdobju, redkeje starejše, še redkeje moški. Kar polovica žensk v svojem življenju vsaj enkrat zboli zaradi okužbe sečil. Vzrok za takšno večjo obolevnost je kratka sečnica, ki je blizu črevesja, zato bakterije lažje vstopajo v sečila in povzročijo vnetje spodnjih ali zgornjih sečil.
Najpogostejši dejavniki tveganja za nastanek okužbe sečil pri ženskah so spolni odnosi zaradi draženja sečnice, uporaba diafragme ali kemičnih spermicidnih sredstev ali namensko zadrževanje seča v sečnem mehurju, kar povzroči razrast bakterij in posledično vnetje. Nekatere ženske so bolj dovzetne za okužbe sečil zaradi genetske predispozicije, zaradi česar se bakterije lažje prilepijo na sluznico sečil in povzročijo vnetje. So pa okužbe sečil pri sicer zdravih ženskah v rodnem obdobju precej nezapletene in jih brez težav pozdravijo.
Zapletene okužbe se pojavljajo pri nekaterih boleznih in stanjih. Tveganje za vnetje mehurja je tako povečano pri bolezni sečnih kamnov, predvsem če kamen zdrsne v sečevod, ga zapre, zaradi zastajanja seča pa se razmnožijo bakterije. Tveganje je povečano pri zastajanju seča v sečnem mehurju zaradi oslabljenih mišic sečnega mehurja, zožene sečnice, povešene maternice in pri moških zaradi povečane prostate.
Okužbe so pogostejše tudi pri ljudeh, ki imajo vstavljen urinski kateter, tujek v telesu, na katerega se naselijo bakterije, ki pri nekaterih povzročijo vnetje, pa tudi pri oslabljenem imunskem sistemu zaradi bolezni, kot je HIV, ali zdravil, ki oslabijo imunski sistem – na primer pri raku, sistemskih boleznih, po presaditvi organov in podobno. Pri teh skupinah ljudi govorimo o zapleteni okužbi sečil, ki zahteva več preiskav, spremljanja in dodatnih ukrepov, da lahko odpravijo vzroke, če je to mogoče. Tveganje za okužbe sečil je povečano tudi v nosečnosti, zato ginekologi pri nosečnicah pogosto opravljajo pregled seča na bakterije.
Znaki, ki kažejo na vnetje mehurja, so precej tipični in jih težko spregledamo, zlasti ko gre za akutno okužbo. Med najbolj značilnimi znaki, ki človeka prisilijo, da obišče zdravnika, so pogosto siljenje na vodo, pekoče in boleče odvajanje urina, urin ima neprijeten vonj in ni več bister, ampak moten, v urinu je lahko vidna kri. Pri akutnem vnetju znaki nastopijo hitro. Velikokrat se lahko pojavi (ni pa nujno) povišana telesna temperatura, tudi bolečina v spodnjem predelu trebuha. V primeru sočasnega akutnega vnetja sečnice imajo moški iz te izcedek, pri ženskah pa je pogosto sočasno prisotno vnetje nožnice z izcedkom. To je še posebno značilno za spolno prenesene okužbe s klamidijo in podobnimi povzročitelji.
Pri zdravljenju okužbe sečil, tudi vnetja mehurja, sta pomembni upoštevanje zdravnikovih navodil in redno jemanje predpisanega antibiotika, nujno pa je tudi večji vnos tekočine, saj se s tem poveča izločanje seča, kar odstrani bakterije iz sečil.
Okužbe spodnjih sečil, predvsem nenadno vnetje sečnega mehurja, to je akutni cistitis, so zelo pogoste. Povzročijo veliko težav, večinoma pa se v nekaj dneh umirijo, dobro se odzovejo na zdravljenje z antibiotiki in ne okvarijo ledvic.
Najpogostejši dejavniki tveganja za nastanek okužbe sečil pri ženskah so spolni odnosi zaradi draženja sečnice, uporaba diafragme ali kemičnih spermicidnih sredstev ali namensko zadrževanje seča v sečnem mehurju, kar povzroči razrast bakterij in posledično vnetje. Nekatere ženske so bolj dovzetne za okužbe sečil zaradi genetske predispozicije, zaradi česar se bakterije lažje prilepijo na sluznico sečil in povzročijo vnetje. So pa okužbe sečil pri sicer zdravih ženskah v rodnem obdobju precej nezapletene in jih brez težav pozdravijo.
Zapletene okužbe se pojavljajo pri nekaterih boleznih in stanjih. Tveganje za vnetje mehurja je tako povečano pri bolezni sečnih kamnov, predvsem če kamen zdrsne v sečevod, ga zapre, zaradi zastajanja seča pa se razmnožijo bakterije. Tveganje je povečano pri zastajanju seča v sečnem mehurju zaradi oslabljenih mišic sečnega mehurja, zožene sečnice, povešene maternice in pri moških zaradi povečane prostate.
Pomembno vlogo pri zdravljenju vnetja ima večji vnos tekočine, saj se s tem poveča izločanje seča, to pa odstrani bakterije iz sečil.
Okužbe so pogostejše tudi pri ljudeh, ki imajo vstavljen urinski kateter, tujek v telesu, na katerega se naselijo bakterije, ki pri nekaterih povzročijo vnetje, pa tudi pri oslabljenem imunskem sistemu zaradi bolezni, kot je HIV, ali zdravil, ki oslabijo imunski sistem – na primer pri raku, sistemskih boleznih, po presaditvi organov in podobno. Pri teh skupinah ljudi govorimo o zapleteni okužbi sečil, ki zahteva več preiskav, spremljanja in dodatnih ukrepov, da lahko odpravijo vzroke, če je to mogoče. Tveganje za okužbe sečil je povečano tudi v nosečnosti, zato ginekologi pri nosečnicah pogosto opravljajo pregled seča na bakterije.
Pekoče odvajanje urina
Znaki, ki kažejo na vnetje mehurja, so precej tipični in jih težko spregledamo, zlasti ko gre za akutno okužbo. Med najbolj značilnimi znaki, ki človeka prisilijo, da obišče zdravnika, so pogosto siljenje na vodo, pekoče in boleče odvajanje urina, urin ima neprijeten vonj in ni več bister, ampak moten, v urinu je lahko vidna kri. Pri akutnem vnetju znaki nastopijo hitro. Velikokrat se lahko pojavi (ni pa nujno) povišana telesna temperatura, tudi bolečina v spodnjem predelu trebuha. V primeru sočasnega akutnega vnetja sečnice imajo moški iz te izcedek, pri ženskah pa je pogosto sočasno prisotno vnetje nožnice z izcedkom. To je še posebno značilno za spolno prenesene okužbe s klamidijo in podobnimi povzročitelji.
Delujmo preventivno
Vnetje sečnega mehurja se zelo rado ponavlja, večinoma pri ženskah. Pri sicer zdravih ženskah brez srčnega popuščanja ali napredovale kronične ledvične bolezni, pri kateri je vnos tekočine omejen, pri preprečevanju okužb sečil, tudi mehurja, pomaga večji vnos tekočine, tako da izločijo vsaj od 2,5 do 3 litre seča na dan oziroma ga odvajajo na dve do tri ure. Pri vnetju mehurja preventivno delujejo preparati brusnice in D-manoze.
Vnetje sečnega mehurja se zelo rado ponavlja, večinoma pri ženskah. Pri sicer zdravih ženskah brez srčnega popuščanja ali napredovale kronične ledvične bolezni, pri kateri je vnos tekočine omejen, pri preprečevanju okužb sečil, tudi mehurja, pomaga večji vnos tekočine, tako da izločijo vsaj od 2,5 do 3 litre seča na dan oziroma ga odvajajo na dve do tri ure. Pri vnetju mehurja preventivno delujejo preparati brusnice in D-manoze.
Pri zdravljenju okužbe sečil, tudi vnetja mehurja, sta pomembni upoštevanje zdravnikovih navodil in redno jemanje predpisanega antibiotika, nujno pa je tudi večji vnos tekočine, saj se s tem poveča izločanje seča, kar odstrani bakterije iz sečil.