Znamenja so lahko nevarna
Razporejena so povsod po telesu, imamo jih toliko, da jih je že težko prešteti. Govor je seveda o materinih znamenjih. Z njimi se človek še pred nekaj desetletji ni preveč obremenjeval, dandanes, ko je zavedanje o nevarnosti izpostavljanja močnim sončnim žarkom vse večje, pa že ob pogledu nanje marsikoga postane strah. Začne se namreč spraševati, ali ni morda katero rakasto oziroma ali se bo iz njega razvil kožni rak.
60 odstotkov UV-sončnega sevanja prejmemo med 10. in 14. uro.
Prvi znaki
Prvi znaki melanoma, kot pojasnjujejo na ljubljanskem onkološkem inštitutu, so sprememba velikosti, oblike ali barve kožnega znamenja. Dobra preventiva zgodnjega odkrivanja melanoma je sistem ABCD(EF): A je asimetrija (rakasta znamenja so nepravilnih oblik), B so robovi (nejasni robovi znamenj), C je barva (več odtenkov rjave ali črne in ne le en odtenek rjave kot pri nerakastih znamenjih), D je premer (znamenja imajo pogosto premer več kot 5 milimetrov), E je elevacija – melanomske lezije so pogosto dvignjene nad raven kože. Če opazite kakršne koli spremembe, takoj obiščite zdravnika. Zaradi dveh ali več omenjenih značilnosti gre lahko za melanom in ga je treba v celoti izrezati ter histološko opredeliti s pregledom pod mikroskopom. Samo en pregled pri zdravniku ali dermatologu seveda ne pomeni dolgoročne varnosti.
V Združenju slovenskih dermatovenerologov (ZSD) ob tem svetujejo, da je posvet pri zdravniku potreben ob hitri spremembi pigmentnega znamenja ali nastanka nove lezije, ki raste ali se spreminja. Ker je preživetje boljše pri melanomih, ki so tanjši od 1 mm, je pomembno zgodnje odkrivanje, zato si enkrat na mesec sistematično preglejte vso kožo od glave do pet in vse vidne sluznice (pri delih telesa, ki jih ne moremo videti, naj vam pomaga svojec).
Sistem ABCDEF je dober način za zgodnje odkrivanje melanoma.
Vsekakor pa velja upoštevati preventivo, predvsem v poletnem času. Močnim sončnim žarkom se je na prostem res težko izogniti. Dermatologi opozarjajo, da bi se lahko večini melanomov izognili prav s krajšo izpostavljenostjo soncu. Pokrite moramo imeti čim več kože, kljub vročini nosimo dolge rokave, pokrivalo naj pokrije večji del glave in vratu, nosimo kakovostna sončna očala, na izpostavljene dele telesa pa nanesemo sončno kremo z visokim zaščitnim faktorjem. Dokazano je, da 60 odstotkov UV-sončnega sevanja prejmemo med 10. in 14. uro, zato se v tem času umaknimo v senco. Nedolžni niso niti solariji. »UV-sevanje solarijev ima enake škodljive vplive na zdravje kot naravno oziroma sončno UV-sevanje. Najbolj ogroženi so uporabniki s svetlo poltjo in mladostniki,« opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in še, da so epidemiološke raziskave pokazale, da se je pri ljudeh, ki so že pred 30. letom redno uporabljali solarij, pojav malignega melanoma povečal za 75 odstotkov.
