Znanstveniki izdelali umetni zarodek

Znanstveniki so v laboratoriju razvili človeškemu zarodku podobne strukture, ne da bi uporabili spermije, jajčne celice ali oploditev. To daje upanje raziskavam o spontanih splavih, prirojenih napakah in neplodnosti, hkrati pa sproža nove etične pomisleke.

Več laboratorijev po svetu je v začetku leta že objavilo študije, ki niso imele strokovne recenzije in v katerih so opisovali razvoj zgodnjim človeškim zarodkom podobnih struktur. Skupina raziskovalcev pod vodstvom palestinskega znanstvenika Jacoba Hanne na izraelskem Weizmannovem inštitutu pa je zdaj objavila študijo s strokovno recenzijo v reviji Nature, v kateri opisuje, kako so človeške zarodne matične celice spodbudili k samoorganizaciji v model, ki spominja na zgodnji zarodek.

Profesor Jacob Hanna v laboratoriju

Imajo zelo podobno strukturo

Raziskovalci so izkoristili sposobnost zarodnih matičnih celic, ki se lahko razvijejo v katero koli vrsto tkiva ali celic. Izdelali so modele zarodkov, starih do 14 dni, kar je zakonska meja za laboratorijske raziskave na človeških zarodkih marsikje po svetu in čas, ko se začnejo razvijati organi, denimo možgani. Na Weizmannovem inštitutu pravijo, da se njihovo delo razlikuje od dela drugih skupin, ker uporabljajo kemično spremenjene embrionalne matične celice, in ne gensko spremenjenih, ter izdelujejo modele, ki so bolj podobni pravim človeškim zarodkom. James Briscoe z britanskega inštituta Francis Crick je ocenil, da bi lahko bili ti modeli zaradi teh podobnosti bolj uporabni pri raziskavah spontanih splavov, prirojenih napak in neplodnosti.

Raziskava daje vpogled v negotove zgodnje faze nosečnosti.

Tako raziskovalci kot znanstveniki, ki ne sodelujejo pri tej študiji, poudarjajo, da modelov ne bi smeli obravnavati kot človeške zarodke: »Imajo zelo podobno strukturo, ki pa ni identična razmeram v maternici.« Tudi stopnja uspešnosti pri ustvarjanju modelov je bila zelo nizka. Kljub temu so »v nasprotju s podobnimi študijami te zarodkom podobne strukture vsebovale večino vrst celic, ki jih najdemo v razvijajočih se zarodkih«, je dejal Darius Widera, strokovnjak za biologijo matičnih celic na britanski Univerzi v Readingu.

V raziskavi Weizmannovega inštituta modelov niso razvijali dlje kot 14 dni, raziskava ni vključevala prenosa modelov v človeško ali živalsko maternico. Nekateri znanstveniki so jo pozdravili kot impresiven napredek, ki bi lahko pomagal pri odkrivanju skrivnosti negotovih zgodnjih faz nosečnosti, ko najpogosteje pride do spontanega splava. Vsekakor bo odprla razprave o potrebi po jasnejših etičnih pravilih pri razvoju modelov človeških zarodkov v laboratoriju.

Računalniški model zarodka