ZDRAVJA
Znižuje krvni tlak
Z zadostnim vnosom kalija lahko uspešno zmanjšujemo možnost za srčno-žilna obolenja.
Odpri galerijo
Kalij najdemo v tekočini, ki je v celicah, kjer vzdržuje normalen volumen celice in ravnotežje tekočin. Prispeva k delovanju živčnega sistema ter ima vlogo pri delovanju mišic in vzdrževanju normalnega krvnega tlaka, pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko.
Vzdržuje normalno polarnost celic, prenos živčnih signalov in normalno delovanje srca ter sodeluje pri krčenju mišic, skrbi za prenos hranil in aktivacijo encimov, potreben pa je tudi za rast celične mase, predvsem pri dojenčkih v prvih mesecih življenja, ko precej hitro rastejo. Zelo dragocen je tudi pri odraščajočih mladostnikih, zanemariti pa ga ne smemo niti odrasli, ki ga potrebujemo kakšna 2 g na dan, kar običajno dosežemo z raznovrstno prehrano. Vsebujejo ga predvsem živila rastlinskega izvora, najdemo ga tudi v mleku in mesu, a več v ribah. Pomembna je tudi priprava jedi, kajti kalij se pri kuhanju izdatno izloča v vodo, zato velja to uporabiti, če je le mogoče, še bolje pa je zelenjavo kuhati na sopari in tako zadržati kar največ tega pomembnega minerala. Z zadostnim vnosom lahko uspešno zmanjšujemo možnost za srčno-žilna obolenja: kalij je namreč dragocena protiutež natrija, ki ga danes kar preveč uživamo v obliki dodane kuhinjske soli in je pogost vzrok za povišan krvni tlak, ki ga pa kalij uspešno znižuje. Prav razmerje med zaužitim kalijem in natrijem, ki so ga ljudje včasih vnašali v telo v občutno manjših količinah, je eden od temeljev zdravja: več ko je natrija, več je tveganja za srčni infarkt in prezgodnjo smrt! Po drugi strani povečan vnos kalija (ob zmanjšanem vnosu natrija) znižuje krvni tlak in s tem pripomore k zniževanju tveganja za nastanek kapi, koronarne bolezni srca in tudi zadnje stopnje ledvične bolezni, izboljšuje pa tudi glukozno toleranco, nadzor nad glukozo ter inzulinsko rezistenco, s čimer lahko zmanjšamo tveganje za nastanek sladkorne bolezni, pišejo na Nacionalnem portalu o hrani in prehrani.
Telo sicer nima zalog kalija, večje izgube pa povzročijo šele huda driska in bruhanje pa uživanje nekaterih odvajal in diuretikov, zato je takrat potreben dodaten vnos; občutno pomanjkanje tega minerala lahko povzroči motnje srčnega ritma, mišično šibkost, paralizo, povišan pH krvi, v hudih primerih tudi smrt, zelo nevarni pa so tudi preveliki odmerki: več kakor 18 g kalija lahko povzroča njegovo zastajanje v plazmi, motnje delovanja srca in tudi zastoj ter smrt.
Vzdržuje normalno polarnost celic, prenos živčnih signalov in normalno delovanje srca ter sodeluje pri krčenju mišic, skrbi za prenos hranil in aktivacijo encimov, potreben pa je tudi za rast celične mase, predvsem pri dojenčkih v prvih mesecih življenja, ko precej hitro rastejo. Zelo dragocen je tudi pri odraščajočih mladostnikih, zanemariti pa ga ne smemo niti odrasli, ki ga potrebujemo kakšna 2 g na dan, kar običajno dosežemo z raznovrstno prehrano. Vsebujejo ga predvsem živila rastlinskega izvora, najdemo ga tudi v mleku in mesu, a več v ribah. Pomembna je tudi priprava jedi, kajti kalij se pri kuhanju izdatno izloča v vodo, zato velja to uporabiti, če je le mogoče, še bolje pa je zelenjavo kuhati na sopari in tako zadržati kar največ tega pomembnega minerala. Z zadostnim vnosom lahko uspešno zmanjšujemo možnost za srčno-žilna obolenja: kalij je namreč dragocena protiutež natrija, ki ga danes kar preveč uživamo v obliki dodane kuhinjske soli in je pogost vzrok za povišan krvni tlak, ki ga pa kalij uspešno znižuje. Prav razmerje med zaužitim kalijem in natrijem, ki so ga ljudje včasih vnašali v telo v občutno manjših količinah, je eden od temeljev zdravja: več ko je natrija, več je tveganja za srčni infarkt in prezgodnjo smrt! Po drugi strani povečan vnos kalija (ob zmanjšanem vnosu natrija) znižuje krvni tlak in s tem pripomore k zniževanju tveganja za nastanek kapi, koronarne bolezni srca in tudi zadnje stopnje ledvične bolezni, izboljšuje pa tudi glukozno toleranco, nadzor nad glukozo ter inzulinsko rezistenco, s čimer lahko zmanjšamo tveganje za nastanek sladkorne bolezni, pišejo na Nacionalnem portalu o hrani in prehrani.
Kje ga najdemoNajveč ga je v krompirju, avokadu, mandljih, pistacijah, arašidih, indijskih oreških, fižolu, suhih marelicah, suhih slivah, rozinah, bananah, špinači, zelenjavi, blitvi, rži, buči, cvetači, šampinjonih, piščančjih prsih, lososu in ovsenih kosmičih.
Telo sicer nima zalog kalija, večje izgube pa povzročijo šele huda driska in bruhanje pa uživanje nekaterih odvajal in diuretikov, zato je takrat potreben dodaten vnos; občutno pomanjkanje tega minerala lahko povzroči motnje srčnega ritma, mišično šibkost, paralizo, povišan pH krvi, v hudih primerih tudi smrt, zelo nevarni pa so tudi preveliki odmerki: več kakor 18 g kalija lahko povzroča njegovo zastajanje v plazmi, motnje delovanja srca in tudi zastoj ter smrt.